Policisti pojasnjujejo, da so izjave o tako imenovanih push-backih, torej tehniki, pri kateri varnostni organi na meji tujce z nasiljem in grožnjami potisnejo nazaj čez mejo, »popolnoma neumestne in neosnovane«. »V slovenski policiji tako redno sodelujemo tudi z nevladnimi organizacijami, ki posredno in neposredno spremljajo naše delo s tujci. Policijske postaje so deležne rednih nadzorov nad postopki s tujci oziroma dostopnosti do azilnega postopka s strani UNHCR.«
Večina vloži prošnjo za azil
Od 1. januarja do 31. maja 2018 je policija obravnavala 2299 oseb, ki so nedovoljeno prestopile državno mejo z Republiko Hrvaško. Največ je bilo državljanov Pakistana in Alžirije. Velika večina jih je izrazila namero za podajo vloge za mednarodno zaščito, zato so bili odpeljani v azilni dom, so sporočili z GPU.
Begunci v Veliki Kladuši imajo drugačno zgodbo. »Policisti so jih kljub jasno izraženi nameri za zaprositev azila pridržali za dvanajst ur ali več dni in nato izročili hrvaškim policistom, ti pa so jih nato odpeljali do meje z BiH,« poroča Radio Študent.
Prebežniki nadalje trdijo, da so jih slovenski policisti oropali oziroma jim uničili napajalne vhode na mobilnih telefonih. Generalna policijska uprava (GPU) to kategorično zanika, s pojasnilom, da pri »spremljanju stanja na terenu in nadzoru dela policistov ni zaznala nepravilnosti (odvzem denarnih sredstev, poškodovanje tuje lastnine, izvajanje nasilja idr.)«.
Prebežniki zlorabljajo institut pravice do azila
Policisti torej trdijo, da dosledno upoštevajo mednarodno pravo in vsem tujcem omogočajo prošnje za azil. Ko to zahtevo podajo ustno, jih odpeljejo v azilni dom, kjer se posamezniki s pisno izjavo zavežejo, da bodo počakali v prostorih azilnega doma do popolne podaje vloge za mednarodno zaščito.
»Ugotavljamo, da še pred podajo prošnje za mednarodno zaščito veliko tujcev samovoljno zapusti sprejemne prostore azilnega doma, zato tudi ne pride do podaje vloge. Osebe, ki se na ta način odpovedo nameri za podajo vloge za mednarodno zaščito, se obravnava skladno z zakonom o tujcih ter se jih vrača skladno z veljavnimi sporazumi o izročitvi in prevzemu oseb, katerih vstop ali prebivanje je nezakonito,« pravijo na GPU.
Od 1. januarja do 31. maja 2018 je bilo evidentiranih 1136 tujcev, ki so podali prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji. Kljub podani prošnji in "legalizaciji" tujčevega prebivanja v Republiki Sloveniji za čas reševanja prošnje za mednarodno zaščito jih je velika večina samovoljno zapustila azilni dom, trdijo na GPU.
»Veliko takih oseb so nam vrnili italijanski varnostni organi oziroma so bili prijeti na poti proti Italiji, nekaj pa tudi avstrijski varnostni organi,« dodajajo. »To dodatno nakazuje, da te osebe zlorabljajo institut mednarodne zaščite, saj jim Slovenija predstavlja le vmesno točko za dosego končnega cilja, njihov namen ni ostati v Sloveniji.«
Vrnemo jih Hrvatom
»Vse osebe, ki so ilegalno prestopile mejo iz Hrvaške in niso podale namere, so bile vrnjene Hrvaški na podlagi bilateralnega sporazuma o izročitvi in prevzemu oseb, katerih vstop ali prebivanje je nezakonito. Kot določa sporazum, mora biti izročitev tujca hrvaškim varnostnim organom najavljena v roku 72 ur, ne pa tudi nujno izvedena, če to v tem roku ni mogoče,« pojasnjujejo na GPU.
