»V igranju lota imam kar dolg staž: 35 let. Prvič smo ga šle oddat s sošolkami iz gimnazije. Seveda nismo izbrale naključnih številk, ampak smo jih vzele iz svojih rojstnih datumov. Pozneje smo skupno igranje opustile in smo lističe oddajale občasno vsaka zase. Pred približno šestimi leti pa smo staro navado obudile in spet oddajamo – na šest tednov pride ena na vrsto; zadele sicer več kot za rundo šampanjca še nismo, a se na vsakem našem druženju naslajamo, kam vse bi šle in kaj bi si kupile, če bi bile enkrat srečne dobitnice glavnega zadetka prav me,« nam pove naša redna bralka Sonja iz Repenj, ena izmed Slovenk, ki si je z vplačilom listka poskušala zagotoviti uresničitev sanj.
Po podatkih Svetovne loterijske zveze največ denarja za igre na srečo namenijo Italijani, kar več kot 400 evrov na osebo na leto. Slovenci smo daleč pod povprečjem s 44 evri na prebivalca.
Tako zagrizenih in vztrajnih igralcev igre loto je v Sloveniji mnogo. Po podatkih Loterije Slovenije smo lani za loterijske srečke namenili 89 milijonov evrov oziroma vsako gospodinjstvo v povprečju 110 evrov, vsak Slovenec v povprečju 44 evrov. Največji dobitek, ki je končal v žepu Slovenca, je eurojackpot v višini 28 milijonov evrov, sledi pa mu dobitek 21 milijonov evrov. Najvišji, 90 milijonov evrov vreden eurojackpot so do zdaj izplačali trikrat: 15. maja 2015 na Češkem, 14. oktobra 2016 v Nemčiji in 9. februarja 2018 na Finskem.
Kakšne možnosti imajo Sonja in prijateljice?
Glede na statistične podatke je v igri Eurojackpot možno vplačati 95,344.200 različnih kombinacij, kar pomeni, da je verjetnost glavnega dobitka jackpot 1 : 95,344.200. Tisti najbolj optimistični sicer znajo strašljivi verjetnostni izračun obrniti v svojo korist ... »Možnosti so 50 : 50. Ali zadeneš ali pa ne,« nam z nasmehom pojasni Boris iz Ljubljane, še eden od upajočih na zadetek, s katerim bi si kupil srečo. Pa jo lahko?
Največji dobitek vseh časov je bil izžreban januarja leta 2016 v ZDA v igri Powerball, znašal pa je kar 1,3 milijarde evrov. Razdelili so si ga trije srečneži. Lanskega avgusta pa je ena sama oseba zadela kar 758,7 milijona evrov.
Sreča ni naprodaj
Tako kot se le malo ljudi dejansko ukvarja s tem, kakšne so realne možnosti, da bi bile izžrebane ravno njihove številke, se jih bolj malo tudi želi soočiti z dejstvom, da denar ne kupi sreče. Nemški statistiki so izračunali, da ima več kot 90 odstotkov ljudi, ki so jih z milijonskim dobitkom razveselile kroglice, po desetih letih manj premoženja, kot so ga imeli pred »srečnim« dogodkom, v ZDA pa naj bi 65 odstotkov dobitnikov milijonskih vsot bankrotiralo že po 15 letih. Možnost hitrega bogastva je pač preveč mamljiva.
Dober biznis
Igre na srečo so seveda dober posel. V Sloveniji je od 89 milijonov evrov, zbranih z vplačili, le polovica odšla za izplačilo dobitkov. K sreči velik del preostanka, glede na določila zakona o prirejanju iger na srečo, dobijo športna in invalidska društva. Zneski, ki jih Slovenci namenimo za igre na srečo, so seveda zanemarljivi v primerjavi z zneski, ki se v tem poslu vrtijo globalno. Organizatorji loterijskih iger z vsega sveta, ki so združeni v Svetovni loterijski zvezi WTA, so imeli lani prihodke v višini kar 273 milijard dolarjev (236,6 milijarde evrov).
