V noči na sredo je namreč trop volkov (DNK-analizo se sicer še opravljajo) pobil 44 glav drobnice. Kot nam je zaupala lastnica kmetije Joži Vidmar Čuk, so volkovi ubili 22 jagenjčkov, dve kozi in 20 ovac. Škoda je bila ocenjena na 5000 evrov. »Ko smo zjutraj vstali, smo takoj vedeli, da je nekaj narobe. Pogledala sem skozi okno in videla mrtve ovce. Ne morem verjeti, da so prišli tako rekoč na naše dvorišče,« je povedala Čukova. »Najverjetneje je eden od volkov preskočil ograjo, nato pa so ovce same podrle ograjo in zbežale v naročje preostalega tropa.«
Refleks
Pogovarjali smo se tudi z asistentom za ekologijo živali na Katedri za ekologijo in varstvo okolja na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani Hubertom Potočnikom, ki nam je povedal, da je zelo težko določiti, kako se je napad zgodil. Ne izključuje možnosti, da so ovce same podrle ograjo in tako omogočile dostop tropa do njih. »Volkovi delujejo refleksno. Ne gre za zlobo, gre za nagon, ki jim je omogočil preživetje skozi tisočletja. V takšnih napadih se po navadi zgodi, da denimo ena ovca odskoči in volk jo nagonsko zagrabi ter ubije, nato odskoči druga in vedenjski vzorec se ponovi. Če je volkov več, lahko ubijejo celotno čredo. Treba je namreč dodati, da ovce niso prilagojene na plenilca, kot je volk, in ne znajo pravilno reagirati. V naravi ovca in volk ne bi živela na istem ozemlju, ker bi volkovi ovce hitro iztrebili.«
Učenje mladičev
Gospa Čuk nam je povedala, da obstaja možnost, da bi odrasli volkovi učili mladiče lova, a nam je gospod Potočnik dejal, da v to ne verjame, saj so mladiči zdaj še v brlogih in so še premajhni za učenje. Gospa Čuk je dodala, da se sicer volkov ne bojijo, da tudi nimajo nič proti njim, a občutek, da se je napad zgodil tako blizu hiše, seveda ni prijeten. Prav tako ne vedo, kako bodo nastalo škodo pokrili.
»Naredili smo vse, kar nam je bilo naročeno, da bi zaščitili živali. Imeli smo dvojno ogrado in električnega pastirja. Verjetno pa bomo morali v prihodnosti ponoči živali zapirati v hlev,« je povedala pretresena Čukova. Hubert Potočnik nam je še povedal, da stoodstotne zaščite ni, so se pa visoke elektromreže in nočne ograde izkazale za zelo učinkovite, z njimi so kmetovalci preprečili tovrstne napade za kar 95 odstotkov.
Varovanje
»Napadena drobnica je bila dobro zavarovana, z 1,6 metra visoko električno mrežo za nočno zapiranje, dodatno pa je bil celoten pašnik zavarovan z električnim pastirjem,« je pojasnil Iztok Koren iz tolminske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Kmetija, na kateri se je napad zgodil, je sicer na samem, napad na drobnico pa se je zgodil blizu hiše, je dodal Koren.
Je volk nevaren človeku?
V Sloveniji nimamo potrjenega primera, ko bi volk napadel in ubil človeka. Takšni primeri so pravzaprav zelo redki po vsem svetu. Najpogostejši so napadi, ko je žival okužena s steklino. Problematični so lahko tudi volkovi, ki se prehranjujejo s smetmi, saj živijo blizu mest in izgubijo strah pred človekom. Po približni statistiki volkovi v Evropi napadejo dve osebi letno, nekaj več napadov pa se zgodi še zaradi stekline. Veliko več ljudi ubijejo psi, saj ti na leto po svetu ubijejo okoli 25.000 ljudi. (Urban Klančnik)
Lani je bilo 126 odškodninskih zahtevkov
Na Agencijo RS za okolje (Arso) so za leto 2017 oškodovanci vložili 126 odškodninskih zahtevkov zaradi škode, ki jo je volk povzročil na različnih vrstah premoženja (drobnici, govedu, kopitarjih). Arso je odobril ali delno odobril 121 odškodninskih zahtevkov, odobrena višina odškodnine pa znaša 102.000 evrov. Nekaj posameznih zahtevkov še obravnavajo. Letos je Arso prejel 19 zahtevkov za izplačilo odškodnine, vsi so še v obravnavi. Na Arsu pojasnjujejo, da lahko v primeru, da volk kljub temu, da so bile domače živali varovane na primeren način, povzroča škodo, oškodovanec od Arsa zahteva izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev nadaljnje škode. Letos je tako Arso z oškodovanci, ki so jim škodo na drobnici povzročile velike zveri, podpisal devet pogodb za sofinanciranje dodatnih ukrepov za varovanje. Populacijo volkov v Sloveniji sicer država ureja z odloki.
Kot so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, je bil z odlokom o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave za leto 2018 predviden odvzem 10 volkov. Sedem je bilo odvzetih z odstrelom, trije so bili najdeni. Medtem stroka poudarja, da volkovi človeku niso nevarni. Kot na svoji spletni strani navaja ministrstvo za okolje in prostor, volk človeku ni nevaren, niti če ga presenetimo. Človeka ne bo napadel, ampak se bo vedno umaknil. Če ga presenetimo in pride do bližnjega srečanja, bo volk pobegnil. Če opazimo volka, ki lovi divjad, se ne vmešavajmo, saj volk opravlja svojo naravno nalogo plenilca. Enako velja, če opazimo volka, ki se hrani z uplenjeno divjadjo, tudi takrat se tiho umaknimo, pa so priporočila, ki so jih objavili strokovnjaki projekta Life WolfAlps.
