Letos ledeni možje ne bodo prinesli mraza, jutranje temperature bodo povečini okoli 10 stopinje C, bodo pa dnevne temperature nekaj stopinj nižje, kot smo jih bili vajeni v preteklih dneh.
Ledeni možje (Pankracij, Servacij in Bonifacij) naj bi tako prinašali hladnejše dneve, tudi pozebo, ki je lahko usodna za pridelek.
Na Agenciji za okolje (Arso) so pobrskali po dokumentih in postregli z zanimivimi podatki. Temperatura pod lediščem je sredi maja zelo redka, pogosteje pa zdrsne do okoli 5 stopinj C.
Ljudsko izročilo pa ima »materialno bazo« v dogajanju v atmosferi. »Maja so pogosti še zadnji prodori hladnega polarnega zraka s severa proti jugu, nato se tako zaradi vsakoletnega sezonskega ogrevanja severne poloble, tako imenovana polarna fronta pomakne bolj proti severu, kjer ostane do jeseni, ko se začne zopet spuščati proti jugu,« nas učijo vremenoslovci.
In kaj pravi arhiv? Rekordne minimalne temperature v mesecu maju so izmerili leta 1953 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu (-5,9 stopinj C), v Mariboru ter v Murski Soboti, leta 1957 v Ljubljani, na Brniku, v Celju, Novem mestu, Kočevju, Postojni in Bovcu, leta 1962 pa v Črnomlju in Ilirski Bistrici. Od takrat je minilo že več kot 50 let.
Ledeni možje pa so se v preteklosti tudi potili. 14. maja leta 1969 je bil višek tri do štiridnevnega obdobja z visokimi temperaturami. Po nižinah se je v notranjosti Slovenije ogrelo nad 30 stopinj C. Najbolj vroče je bilo v Sremiču na Bizeljskem, kjer se je ogrelo do 32,9 stopinje C, v Radečah se je živo srebro ustavilo pri 32,5 stopinje C in v Celju pri 32,0 stopnje C.
