Evropska komisija je za to obdobje predlagala proračun v vrednosti 1135 milijard evrov v obveznostih, izraženih v cenah iz leta 2018.
Kohezijska politika
V ta namen naj bi bilo namenjenih manj sredstev. Ključni kriterij za delitev pa ostaja BDP na prebivalca v določeni regiji. Vendar bodo po novem upoštevali tudi nezaposlenost, skrb in integracijo beguncev, okoljsko in socialno ogroženost.
Za sedemletno obdobje je tako predlagala proračun, vreden 1,11 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND), kar je nekoliko več kot do zdaj, ko se je gibal okrog enega odstotka. Razlog se skriva v odhodu Velike Britanije iz EU, ki tako več ne bo prispevala sredstev v proračun. Delež sredstev, ki ga bo namenjalo 27 držav članic, je sicer nekoliko manjši od prvotno zastavljenih sredstev, ki so segala do 1,18 odstotka BND.
Številne članice so sicer izražale pomisleke ob večjem proračunu in dejale, da bi moral biti ta manjši. Komisar za proračun Günther Oettinger je večji proračun zagovarjal z besedami, da je ta nujen za pokritje dveh vrzeli: prihodkovne zaradi odhoda velike neto plačnice Velike Britanije in odhodkovne zaradi novih prioritet, kot so migracije in varnost.
Manj na vzhod, več na jug
Končni proračun EU bo rezultat številnih interesov in političnih bitk med najmočnejšimi igralci.
V zadnjih mesecih, ko se je pripravljal proračun, se je govorilo o tem, da se bo vzhodnim, nekdaj socialističnim državam zmanjšal delež financiranja, ki naj bi bil namenjen evropskemu jugu, ki se poleg drugih težav sooča z velikim prihodom beguncev. Prav za omejevanje teh prihodov bodo zato te države dobile več sredstev.
Spodbudno pa je, da so se voditelji bolj začeli ukvarjati tudi z izvorom težav, neperspektivnostjo, revščino in lakoto v državah, od koder prihajajo begunci. Tako predlog proračuna vključuje tudi evropski razvojni sklad, ki je glavno orodje za financiranje razvojnih politik v afriških, karibskih in pacifiških državah. Do zdaj je deloval na podlagi medvladnega sporazuma.
Manj za kmetijstvo in kohezijo
Izčrpavanje vzhodnih članic
Medtem ko se veliko govori o prihodkih, ki jih nove članice prejemajo, se manj govori o koristih, ki jih ima od njihovega članstva zahodni kapital.
Svetovno poznani ekonomist Thomas Piketty je pred časom objavil podatke o neto izčrpavanju vzhodnih članic EU. Najbolj razvite med njimi, Češka, Slovaška, Poljska in Madžarska, so sicer do zdaj dobile iz EU neto prilive v višini od dveh do štirih odstotkov BDP. Vendar pa obenem zaradi letnega transferja dobičkov in drugih lastniških prihodkov tujim lastnikom izgubijo za 4,2 do 7,6 odstotka BDP neto. To je neposredna posledica privatizacije, ki jo v svojih strukturnih ukrepih zahteva EU. Predvsem nemška podjetja zato kujejo velike dobičke v teh državah.
Tuja podjetja pa dobro služijo tudi s slabo plačanimi delavci na vzhodu (še posebej v Bolgariji in Romuniji). Ekonomist Jože P. Damijan je v izračunu za Slovenijo prikazal, da je pri nas neto odliv manjši in znaša 0,9 odstotka BDP, ker je manjši del proizvodnih sredstev v tuji lasti. Številka: 15 milijard evrov bo EU izgubila z izstopom iz Velike Britanije.
Komisija med drugim predlaga, da se v odziv na nove razmere v Uniji s 27 članicami znižajo sredstva za skupno kmetijsko politiko in kohezijsko politiko, in sicer za kmetijstvo za štiri odstotke in za kohezijo za sedem odstotkov. Znižanju sredstev za kmetijsko politiko nasprotuje predvsem Francija. Zmanjšanje kohezijskih sredstev pa bi negativno vplivalo tudi na Slovenijo, ki je zdaj neto prejemnica evropskih sredstev predvsem zaradi denarja, ki ga dobi na podlagi nerazvitosti vzhodne regije, ki je v nasprotju z zahodno še vedno manj razvita od povprečja EU.
Leta 2016 je vzhodna regija dosegala zgolj 68 odstotkov povprečja razvitosti EU, izražene v standardu kupne moči, zahodna pa 99 odstotkov. Rezom sta se izognila priljubljeni program študentske izmenjave Erasmus+ ter program za raziskave in inovacije Obzorje.
Novost povezana s pravno državo
Pomembna novost predlaganega proračuna je okrepljena povezava med financiranjem EU in pravno državo. Komisija predlaga nov mehanizem za zaščito proračuna EU pred finančnimi tveganji, povezanimi z nespoštovanjem vladavine prava. Gre za premišljen predlog, s katerim bi lahko EU na mestu, kjer najbolj boli, torej na finančnem področju, države članice, ki bi kršile temeljna določila EU, kaznovala.
Tako bi lahko predvsem države članice, ki so zavile močno v desno (Poljska, Madžarska) in protievropsko smer, doletele finančne kazni. Nova orodja bi EU omogočila zamrznitev, zmanjšanje ali omejitev dostopa do finančnih sredstev EU sorazmerno z naravo, resnostjo in obsegom pravnih pomanjkljivosti. Tak sklep bi predlagala komisija, članice pa bi ga sprejele po glasovanju z obrnjeno kvalificirano večino. S tem so, razumljivo, nezadovoljni Poljaki. »Za samovoljnost ne sme biti nobenega prostora,« je dejal namestnik ministra za evropske zadeve Konrad Szymanski.
Program za nagrado pri reformah
Da EU ne bo odločneje spremenila smeri in odstopila od neoliberalne usmeritve, ki je povzročila dezintegracijske procese ter vzpon raznoraznih ksenofobnih in skrajno desnih strank, pa dokazuje instrument, ki bo nagrajeval pripravljenost na strukturne reforme, ki v bolj domačem jeziku pomenijo nadaljnjo privatizacijo in deregulacijo. Turbulence, ki smo jih bili v času krize deležni v EU, zdaj sicer nekoliko blaži visoka gospodarska rast znotraj EU, toda ob prihodnji krizi lahko pričakujemo še večje težave.
Veliko nezadovoljstva
Kot kaže, bo v končnem proračunu prišlo še do novih sprememb. Več članic EU, predvsem neto plačnice, je kritičnih do predloga komisije. Po mnenju danskega premierja Larsa Løkkeja Rasmussena je komisija predstavila predlog proračuna za 28 držav, le 27 članic pa ga bo financiralo, saj bo Evropska komisija je za to obdobje predlagala proračun v vrednosti 1135 milijard evrov v obveznostih, izraženih v cenah iz leta 2018.
Bo Slovenija postala plačnica?
15 milijard evrov bo EU izgubila z izstopom iz Velike Britanije.
Pomembno vprašanje za nas pa je, ali bo Slovenija v prihodnje še ostala prejemnica sredstev ali pa bo postala plačnica. Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je dejala, da za zdaj ne more potrditi, da bi Slovenija do konca prihodnjega proračunskega obdobja oziroma do konca leta 2020 postala plačnica: »Ne bi bila pretirano zaskrbljena, seveda pa bo do sprememb prišlo.«
Bulčeva je zadovoljna tudi s predlaganim proračunom za promet, saj se je ta dvignil s 24,1 na 30,6 milijarde evrov. Na vladi sicer izražajo zadovoljstvo, da je obseg proračuna primerljiv s tistim pred brexitom, opozarjajo pa na prevelike reze v razvoju podeželja in kohezijskih sredstev, čemur bo namenila pozornost na prihodnjih pogajanjih. Evropska komisija si želi, da bi do dogovora o novem proračunu prišlo pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo prihodnje leto.
