Ustavno sodišče je zavrglo ustavni pritožbi Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB) na sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerimi je to leta 2016 odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v povezavi s sanacijo bank. Zavrglo je tudi pobudo za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku, izhaja z sklepa ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče je v obravnavi ustavnih pritožb presodilo, da Banka Slovenije in ECB v tem primeru nista nosilki ustavnih pravic, katerih kršitev zatrjujeta (enakega varstva pravic, pravice do sodnega varstva, pravice do pravnega sredstva), ECB tudi ne pravice do poštenega sojenja iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na kar se je sklicevala.
O vsebinski utemeljenosti niso presojali
Ustavno sodišče tako ni presojalo vsebinske utemeljenosti ustavnih pritožb, prav tako ni odgovarjalo na vprašanje, ali so izpolnjene vse druge procesne predpostavke za njuno vsebinsko obravnavo.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Ustavno sodišče je zavrglo tudi predlog Banke Slovenije za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku, ker po zavrženi ustavni pritožbi Banka Slovenije ne izpolnjuje pravnega interesa za začetek postopka. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.
Kriminalistična preiskava v Banki Slovenije je potekala julija 2016, nanašala pa se je na preiskavo vodilnih v centralni banki – Boštjana Jazbeca, Stanislave Zadravec Caprirolo, Janeza Fabijana in Tomaža Čemažarja – zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.
Banka Slovenije je na ustavno sodišče vložila pritožbo zoper odredbe o hišni preiskavi ter zasegu elektronske in druge dokumente fizičnih oseb in Banke Slovenije.
Jazbec finančne institucije zarotil proti Sloveniji
V zvezi s tem je skupaj z ECB med drugim problematizirala tajnost zaseženih gradiv, saj da je banka del evropskega sistema centralnih bank in ECB ter da je za razkritje zaupnih informacij v preiskavah treba pridobiti soglasje ECB. Ta pritisk je, po poročanju medijev, orkestriral kar Jazbec sam, ki je večkrat osebno prosil guvernerja ECB Maria Draghija, naj pripravi negativno mnenje o dveh zakonih, ki sta omogočila kriminalistično preiskavo. V to je celo vpletel še tri druge centralne banke: belgijsko, ciprsko in portugalsko. Na nujnost ukrepanja zoper Slovenijo pa je opozarjal tudi na oktobrski seji sveta ECB.
