Leta 2016 je tako zaradi onesnaženega zraka na prostem umrlo 4,2 milijona ljudi, še 3,8 milijona pa jih je izgubilo življenje zaradi onesnaženega zraka v gospodinjstvih. Ugotovitve iz novega poročila so primerljive s podatki iz poročila, objavljenega pred dvema letoma. WHO v novem poročilu poudarja, da stopnja onesnaženosti zraka ostaja nevarno visoka v več delih sveta. Kar 90 odstotkov ljudi naj bi dihalo zrak z visoko koncentracijo onesnaževal.
Žrtve revni, ženske in otroci
Tudi v Sloveniji so najvišje ravni dušikovega dioksida izmerjene na merilnih mestih, ki so neposredno izpostavljena emisijam iz prometa. Lani so bile najvišje ravni izmerjene na merilnem mestu Ljubljana center, kjer je bila znova presežena mejna letna vrednost 40 miligramov na kubični meter zraka.
Več kot 90 odstotkov smrti zaradi onesnaženega zraka zabeležijo v revnejših državah, večinoma v Aziji in Afriki. »Onesnažen zrak ogroža vse, a najrevnejši in tisti, ki so odrinjeni na rob, nosijo največje breme,« je poudaril generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus. Dodal je, da je nesprejemljivo, da več kot tri milijarde ljudi – večinoma ženske in otroci – vsak dan vdihava strupen dim iz peči in goriv v svojih domovih. »Če ne bomo ukrepali glede onesnaženja zraka, ne bomo nikoli dosegli trajnostnega razvoja,« je še opozoril generalni direktor WHO. WHO onesnaženje zraka prišteva med pomembne dejavnike tveganja za nenalezljive bolezni. Po ocenah naj bi botrovalo okoli četrtini (24 odstotkom) vseh smrti odraslih zaradi bolezni srca, 25 odstotkom smrti zaradi srčnih kapi, 43 odstotkom smrti zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni in 29 odstotkom smrti zaradi raka na pljučih.
Kaj pa pri nas?
Najmanj smrti zaradi onesnaženosti zraka je v obeh Amerikah, in sicer okrog 300 tisoč. V Evropi je za posledicami onesnaženosti zraka po podatkih WHO umrlo približno pol milijona ljudi. Slovenija spada v skupino držav, kjer je onesnaženost zraka najnižja. Po objavljenem poročilu se uvrščamo na 19. mesto. Najbolj onesnažena mesta so poleg Ljubljane še Trbovlje, Maribor, Murska Sobota, Zagorje ob Savi in Celje. Na Agenciji RS za okolje (Arso) v okviru državne merilne mreže za kakovost zraka spremljajo onesnaženost zraka z delci PM10 na 19 merilnih mestih po Sloveniji. V času od 1. novembra lani do konca letošnjega januarja so največ preseganj mejne dnevne vrednosti zabeležili v Murski Soboti (skupno 22 dni) in v Celju (17 dni). Vendar pa je onesnaženost s trdimi delci letos precej manjša težava kot lani. V zadnjih sedmih letih sta bili sicer leti 2011 in 2015 tisti, ki sta bili za večino mest po Sloveniji najbolj problematični z vidika onesnaženosti z delci PM10. Leta 2014 pa je bila onesnaženost skoraj na vseh merilnih mestih najnižja.
