Predsednik združenja Milan Hajduković je v nedavnem javnem pismu izpostavil, da stroka že od leta 2011 ministrstvo za obrambo oziroma Upravo RS za zaščito in reševanje ter Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami opozarja na neskladnosti področne zakonodaje, na neustrezen pristop k požarni varnosti s strani ministrstva ter na njihove napačne odločitve. Kot svarijo v združenju, se zaradi naštetega raven požarne varnosti v Sloveniji nevarno niža.
SLEPO SLEDIMO EU
Po njihovem prepričanju država potrebuje večji nadzor nad izvajalci storitev s področja varstva pred požarom. »Slovenska zakonodaja pogosto slepo sledi zahtevam EU za zagotavljanje prostega trga, hkrati pa zanemarja interese slovenskega potrošnika. V primeru požarne varnosti že leta ugotavljamo, da država ne predpisuje kontrolnih sistemov za kakovost storitev, kot jih imajo posamezne države v EU,« so poudarili v združenju.
RAZLIČNI POGOJI
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Tako na primer za varnostne službe in gasilske organizacije ne veljajo enaki pogoji za izvajanje storitev požarnega varovanja. Tehnične zahteve za varnostne službe so namreč manjše, »čeprav vemo, da ima takojšnja gasilska intervencija več prednosti«. V združenju se sprašujejo, »kdo zadržuje spremembo teh neustavnih in strokovno neutemeljenih predpisov«. Kot »prelomno na poti navzdol« na področju požarne varnosti označujejo leto 2013, ko je zakonodajalec ukinil požarna soglasja.
PRELAGANJE ODGOVORNOSTI
Težave na področju nadzora so povezane tudi s prepletanjem pristojnosti dveh ministrstev oziroma inšpekcijskih služb, ki se glede odgovornosti sklicujeta druga na drugo. Inšpektorat za okolje in prostor se po opozorilih Hajdukovića s požarno varnostjo praktično ne ukvarja. Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami pa zagovarja stališče, da je zakonodaja ustrezna in da so požarni inšpektorji dolžni le nadzirati, če udeleženec v postopku predloži predpisan dokument, ne pa tudi vsebine takega dokumenta.
OSTALA JE SAMO ŽELJA
V Slovenji bi po prepričanju združenja potrebovali smiselno celostno načrtovanje varstva pred požarom, osnovano na nacionalnem programu varstva pred požarom. »Kljub prizadevanjem je to tudi za obdobje od leta 2016 do 2022 ostal le seznam želja brez konkretnega načrta, kako do njihove uresničitve,« opozarja Hajduković.
