Novice Svet24

Prihajajoča 10. obletnica propada ene izmed največjih bank v zgodovini, banke Lehman Brothers, ki je zaznamovala začetek finančne krize, je bila zato primeren čas za organizacijo dogodka za razpravo o teh tematikah. Pretekli petek je v Hiši EU tako pod okriljem društva EnaBanda in CNVOS-a potekala okrogla miza z naslovom: Kaj narediti z javnim dolgom?

Kot je uvodoma dejala Ajda Pistotnik:"Letos mineva 10 let od začetka svetovne finančne krize. Do sedaj je bila civilna družba iz pogovorov o javnem dolgu in ukrepih povezanih z njim izključena. Z razpravo želimo ta prostor odpreti in začeti razpravo."

Miha Mali

Japonski dolg več kot trikrat večji od našega

Saša Jazbec iz Ministrstva za finance je opozorila, da javni dolg, o katerem se pogosto govori v javnosti in medijih, kot pravni termin ne obstaja. Da pa lahko govorimo o dolgu sektorja države. Ta je sestavljen iz različnih komponent: dolga države, javnih zavodov in javnih agencij, skladov, lokalne skupnosti ipd. Vse skupaj obsega 2730 enot (od vrtcev, osnovnih šol, muzejev, SKD-ja, Slovenskih železnic do DUTB-ja). Trenutno ta dolg znaša 31,8 milijarde evrov oziroma 73,6 % BDP. Državni dolg v proračunu pri tem obsega 28,7 % BDP. Za primerjavo povejmo, da je zadolženost ZDA 107 %, Japonske pa kar 253 %.

Miha Mali

Dolg kot posledica davčnih reform za bogate

Marko Kržan, sociolog in svetovalec v poslanski skupini Levica, je izpostavil, da pretirano dramatiziranje in črnogledost glede zadolženosti ni na mestu: »Slovenija ima javnega premoženja za 50 milijard evrov, BDP pa znaša 40 milijard.« 15 tisoč evrov dolga na prebivalca po njegovem v tem kontekstu ne izgleda tako problematično, kot želijo prikazati nekateri.

Izpostavil je tudi, da je dolg posledica prve Janševe vlade: »Je posledica davčnih reform, kjer se je zniževalo davke za najbogatejše. Je posledica odločitev in politik predhodnih vlad. Nastal je zaradi davčnih reform, ki so bile v interesu nosilcev kapitala. Franček Drenovec je izračunal, da gre 30 % porasta dolga pripisati davčnim ukrepom za najbogatejše.«

Miha Mali

"V ZDA ima FED za prvi cilj polno zaposlenost, pri nas pa ima ECB za prvi cilj vzdrževanje stabilnosti cen. EU sledi upnikom, da se jim ne bo zniževala vrednost. V ZDA za razliko od EU zagotavljajo splošni družbeni interes." Marko Kržan

Spomnil je tudi na to, da so se v letih 2004 do 2008 v tujini zadolževala predvsem podjetja: »Bremena krize so nosili socialno šibkejši, koristil pa je premožnejšim in nosilcem kapitala. Velik dolg, ki smo ga preko različnih mehanizmov socializirali, je nastal med obdobjem 2004 in 2008. Koristi od tega so imeli delovni ljudje razmeroma malo, s tem se je povečal kapital nosilcev moči. Njegova bremena pa čutimo ravno mi."

Slovenija nima velikih zaveznikov

Goran Forbici direktor CNVOS-a je poudaril, da je država po njegovem mnenju relativno zaprta glede tega kako se javne finance sprejemajo in določajo. Jorg Petrovič, ki je prvi namestnik predsednika Računskega sodišča, pa je opozoril na to, da se z večanjem zadolženosti manjša suverenost držav. Kot je dejal, so se mednarodni centri moči bolj lotili manjših držav, kot so Ciper, Grčija, Portugalska. Večje in vplivne države pa niso padle pod bremeni dolga.

Kot primer je navedel Francijo, za katero so na naslovnicah že špekulirali, da bo potrebovala finančno pomoč. Vendar se kot vplivna država, ki ima ljudi na pomembnih položajih, ni znašla v skupini s temi državami: »Slovenija je majhna država, brez velikih zaveznikov,« je še na našo ranljivost opozoril Petrovič.

Miha Mali

V ZDA krizo reševali drugače

Kržan je nato poudaril še na spregledano plat, da je posledica našega zadolževanja, ki je bilo že na meji oderuškega, ustroj in delovanje institucij. »V ZDA ni bilo druge recesije, banka je takoj ukrepala s proti cikličnimi ukrepi. EU pa je leta 2012/13 zašla v drugo recesijo. V ZDA ima FED za prvi cilj polno zaposlenost, pri nas pa ima ECB za prvi cilj vzdrževanje stabilnosti cen. EU sledi upnikom, da se jim ne bo zniževala vrednost. V ZDA za razliko od EU zagotavljajo splošni družbeni interes."

Miha Mali

»Dolg je posledica davčnih reform, kjer se je zniževalo davke za najbogatejše. Dolg je posledica odločitev in politik predhodnih vlad. Nastal je kot posledica davčnih reform, ki so bile v interesu nosilcev kapitala.Franček Drenovecje izračunal, da gre 30 % porasta dolga pripisati davčnim ukrepom za najbogatejše.«

"Mednarodne institucije niso neodvisne od kapitalskih centrov, javnost pa je institucionalno izločena.« Kot je še dodal, fiskalni svet ni objektivna institucija, temveč za tem kam bomo dali denar stojijo politične odločitve. Hkrati s spremembo ustave in uvajanjem fiskalnega sveta smo namreč v ustavo vpisali tudi omejitve ljudskega odločanja o proračuni in drugih zadevah. S tem so preprečili vpliv javnosti na najpomembnejše odločitve v državi.

Kje so rezerve?

Glede zmanjševanja dolga pa je Kržan opozoril na dvakratno znižanje dohodnine za bogate v času te vlade, ki iz proračuna po njegovih ocenah letno odnese okrog 80 milijonov evrov: »Rezerve pa so na strani obdavčitve kapitala in premoženja,« in kot dodaja tudi pri neproduktivnih odhodkih za vojsko, kjer politiki sledijo interesom tujcem. Spomnimo, da bo Slovenija za nakupe orožja v prihodnjih osmih letih dala vrtoglavih 1,2 milijarde evrov.