Prvi človek Gazproma Aleksej Miller je v intervjuju za rusko televizijo Kanal 1 napovedal, da Rusija preučuje zmanjšanje dobave zemeljskega plina preko Ukrajine, saj želijo dati prednosti dvema plinovodoma, ki ju imajo v izgradnji oziroma v načrtu. Eden bo povezoval Rusijo in Turčijo, drugi pa Rusijo z Evropo. Količina plina, ki zdaj preko Ukrajine potuje v Evropo, bo lahko z izgradnjo dveh novih plinovodov upadla za 80 odstotkov.
Miller sicer zagotavlja, da bodo plinovode preko Ukrajine uporabljali še naprej, in sicer za dobavo plina državam, ki mejijo na Ukrajino, in regijam v bližini Ukrajine. "Količina zemeljskega plina preko Ukrajine bi lahko padla na deset do petnajst kubičnih metrov letno po vzpostavitvi plinovoda Turški tok in Severni tok 2," je dejal Miller in zavrnil namigovanja, da bi zaradi političnih razmer me Rusijo in Ukrajino ruska stran celo zaprla ukrajinsko plinsko pot. za primerjavo: Lani je tranzit zemeljskega plina preko Ukrajine dosegel rekord s 93 kubičnimi metri.
Šef Gazproma je opozoril, da ima Rusija obveznosti do Ukrajini sosednjih držav in da jih bo spoštovala, je pa napovedal revidiranje dogovora z Ukrajino.
Kaj novi ruski plinovodi pomenijo za ceno zemeljskega plina za potrošnike v EU (tudi v Sloveniji, kjer smo odvisni predvsem od ruskega plina), pa še ni jasno. Jasno pa je, da si ne glede na vse besede šefa Gazproma Rusija želi v največji možni meri preskočiti ali obiti Ukrajino, kar je bil, nenazadnje tudi cilj vseh novih plinskih projektov, ki jih Rusi gradijo z nevzdržno hitrostjo.
Odvisnost od ruskega plina je v EU visoka: dve tretjini potrebnih količin plina Unija uvozi iz Rusije in Norveške, tretjino pa proizvedejo same, s tem, da za v prihodnje napovedujejo padec v proizvodnji.
In kje bosta tekla nova ruska plinovoda? Eden od krakov Turškega toka, ki v glavnini teče preko Črnega morja v notranjost Turčije, bi moral teči proti južni in jugovzhodni Evropi. Rusi so hitri, z izgradnjo plinovoda so začeli maja lani, računajo pa, da naj bi začel delovati leta 2019.
Za gradnjo Severnega toka 2, ki preko Baltika povezuje Rusijo in Nemčijo, pa Rusija še ni pridobila vseh potrebnih dovoljenj, zato tudi še ni prišlo do - za letošnje leto predvidenega - začetka gradnje. Finska in Danska še nista dali dovoljenja za polaganje plinovodov v Baltskem morju.
Skupna kapaciteta Turškega toka bo znašala približno 30 kubičnih metrov, Severnega toka 2 pa 55 milijard kubičnih metrov plina.
