Novice Svet24

Filozof iz ZRC SAZU Peter Klepec je vpliv zadolževanja na naša življenja ponazoril z dvigom obresti za države tretjega sveta za časa vladanja Richarda Nixona v sedemdesetih. Takrat so s politično odločitvijo obresti za zadolževanje dvignili iz 10 na 20 odstotkov, kar je močno prizadelo tako kapitalistične kot socialistične države tretjega sveta. Posledica tega je bila tudi kriza v osemdesetih letih v Jugoslaviji.

Miha Mali

Kot je poudaril Klepec: »Abstraktni mehanizmi odločajo o usodi nacije.« Da je bila kriza v Sloveniji še večja, je po njegovem poskrbela tudi Janševa vlada, kjer je Andrej Bajuk pred krizo za 800 milijonov evrov znižal dohodke v proračunu, zaradi nižanja davkov. Izpostavil je tudi, da je za razliko od preteklih zgodovinskih obdobij, v zadnjem obdobju do odpisa dolga prišlo samo v 0,1% primerov. Sistem je tako izrazito naravnan v ščitenje upnikov.

Urban Sušnik iz Gibanja za ekonomsko pluralnost je na okrogli mizi izpostavil, da je pomenljivo kako vedno govorimo samo o javnem dolgu. Pozablja pa se na celoten dolg, tudi zaseben: »Če so zadolžena gospodarstva je lahko še huje. Razlika v dolgu je večja med gospodarskimi sektorji kot med državami.«

Manjko razvojnih poltik

Miha Mali

V Sloveniji je bil dolg leta 2008 dobrih 8,2 milijard evrov (manj kot 22% BDP), vrh je dosegel leta 2015 s 32 milijardami (83% BDP), trenutno pa počasi pada, 2016 je znašal 31,7milijard (78,5% BDP). Krize pa naj bi bilo zdaj konec.

Jasmina Držanič, ki je 18 let preživela v bančnem sektorju, sedaj pa je poslovna svetovalka in publicistka, je opozorila na predkrizno mentaliteto, ko se je mislilo, da bo šlo vse samo še navzgor in da nove krize ne bo. Kot je dejala je ekipa, ki je v letih 2008/09 vodila državo, zato ni mogla razumeti, da bo kriza udarila tudi pri nas: »Mislili so, da ne bo vpliva. Pahorjeva vlada ni prepoznala kaj se dogaja.« Kot je dodala, niso razumeli kaj počnejo. Temu je pritrdil tudi Klepec in spomnil na predvolilno soočenja Pahorja in Janše, kjer sta leta 2008 oba zatrjevala, da nas kriza ne bo prizadela. 

Kot je še dodala Jasmina Držanič se proračuna ne zna ustrezno napolniti s prihodki. Po njenem mnenju pri nas manjka predvsem razvojnega impulza: »Razmišljajmo o razvojnih orodjih in modelih.« kot je dodala, so zaradi sprejema evra in vstopa v EU, monetarne in fiskalne opcije onemogočene, lahko pa se razmišlja v okviru investicij.     

Krivda zasebnega sektorja

Miha Mali

Kovač je opozoril, da je »finančna ekonomija ena sama igra, kjer si izmišljujejo pravila," kot pravi odpis dolgov ne bi bil nič posebnega.

Profesor na ekonomski fakulteti Bogomir Kovač je izpostavil, da je problem zadolženosti nastal zaradi dolga zasebnega sektorja, ki so ga nato prenesli v javnega. Kot meni, je dolg nekaj normalnega, nekaj čemur se ne bomo mogli izogniti: »Vprašanje pa je koliko dolga je sprejemljivega. Slovenija je zadolžena okrog 30 milijard evrov. Prejšnja država je bila zadolžena 24 milijard in je imela 24 milijonov ljudi. Problem je bil v tem, da ni obvladovala servisiranja dolga.« Sušnik je opozoril na primer Japonske, ki je zadolžena mnogo bolj kot evropske države, vendar je dolžna sama sebi, zato zaradi dolga nima takšnega problema kot Grčija, ki je dolžna tujim kreditodajalcem, ki jo držijo v šahu. »Javni dolg se uporablja kot politični inštrument. Kvantitativno sproščanje, ki ga izvaja Evropska centralna banka je v tej obliki idealno za bogate,« meni Sušnik in dodaja, da tovrstnega mehanizma, ki bi bil namenjen revnim ni pričakovati, ker bi inflacija izničila bogastvo bogatih.

Tabu odpisa javnega dolga

Kot so opozorili prisotni, se danes skorajda ne govori o odpisu javnega dolga. Tudi Nemčiji so po drugi svetovni vojni na primer odpisali več kot polovico dolga. Danes pa ista država o tem, da bi odpisala dolg Grčiji ne želi niti slišati. Kovač je poudaril še, da je »finančna ekonomija ena sama igra, kjer si izmišljujejo pravila,« in dodal, da odpis dolgov ne bi bil nobena tragična zgodba.  

Galerija

Poglej vse fotografije (4)

Miha Mali