Živi v enem od ljubljanskih domov za starejše občane, kar mu, kot pravi, popolnoma ustreza. Gospod ima izreden spomin. Še vedno sledi dogajanju v svoji stroki, je zelo bistrega uma, iskrivih misli in živahnega duha. Kako mu to uspeva, sem ga vprašala vprašam. »Zganjam tao vaje,« se je smejal. Povedal je, da miselno vitalnost ohranja izključno z rednim izvajanjem notranjih taoističnih vaj. Revitalizacijo tao priporoča vsem, tudi najstarejšim.
Od joge do transcendentalne meditacije
Mojster socioloških raziskav se očitno ne zna upokojiti. Stane Saksida ima v svoji sobi v domu upokojencev zanimiv nered, v katerem se menda odlično znajde. Piše tudi knjigo spominov. Omara je prelepljena s plakati: na enem so asane joga hatha, na drugem je prikazana povezava med organi in meridijani, na tretjem pa meridijani v moškem telesu. Tovrstne vzhodnjaške tehnike so ga začele zanimati že v mladosti, ko je bratov prijatelj treniral borilno veščino jujitsu. Z vzhodnjaško miselnostjo se je seznanjal tudi med študijem filozofije. Nadvse resno pa se je začel v vzhodnjaške tehnike poglabljati leta 1964 na Škotskem in pozneje v Angliji, tam se je najprej ukvarjal z jogo in se teh veščin učil pri nekem Indijcu.
»V tistih časih se je v nekdanji Jugoslaviji s tem ukvarjalo zelo malo ljudi. Nekoliko pozneje sem se lotil transcendentalne meditacije, in to najprej v Edinburgu, pozneje pa tudi v Ameriki, kjer je bila zelo popularna. Po vrnitvi v Slovenijo sem osvojil še tri tehnike, ena od njih je bila čigong, ki pripomore k izvrstnim somatskim in psihičnim dosežkom. Z njo sem lahko dosegel večjo sproščenost, storilnost in vzpostavil dokaj ravnodušen odnos do življenja, kakršnega imam še danes,« se je smejal Stane in pojasnil, da gre tu za zdravo ravnodušnost in ne za flegmatičnost. »Če poenostavim, gre za to, da v takšnem stanju človeka le redko kaj prizadene. Pomaga tudi pri obvladovanju jeze. Prepričan sem, da sem si s čigongom pomagal, da sem opustil zdravila za astmo, ki jo imam že od otroštva.«
Zelo zaposlen upokojenec
Ko sva se po telefonu dogovarjala za pogovor, je moral Stane na koledarju preveriti, kdaj ima čas, novinarka in fotografinja pa sva se morali prilagoditi temu nadvse dejavnemu upokojencu, ki je imel prav tedaj rezerviran termin v Arhivu Republike Slovenije in sestanek z enim od kolegov. V naslednjem predlaganem terminu naj bi imel sestanek z upokojenimi kolegi sociologi, ki se ne nameravajo »predati«, temveč si še vedno prizadevajo za sodelovanje z mlajšimi kolegi. Da se ne bi njihovo znanje kar tako porazgubilo, se je šalil Stane, sicer najstarejši član skupine.
Stane Saksida je bistveno prispeval k zasnovi in izvedbi projekta množičnih komunikacijskih sredstev na Slovenskem, MKS, 1962. Gre za prvenstveno empirično raziskavo o sociološko-komunikološkem in kulturološkem področju. Raziskoval in predaval je na vrsti inštitutov in fakultet v Evropi in ZDA, svoje povezave ter dognanja pa prenašal v domače okolje.
Stane Saksida je vajen raziskovanja in poglabljanja v stvari, ki ga zanimajo. Njegovi raziskovalci so sodelovali na vseh svetovnih kongresih, sam je bil nekaj časa predstavnik Jugoslavije v mednarodnem sociološkem združenju. Torej je lahko upravičeno ponosen na mednarodni ugled, ki sta ga uživala tako on osebno kot njegov inštitut. A o tem še najmanj govori; pogovor se pogosto odmakne od začrtane teme. Sogovornik tako izve še marsikaj drugega in se lahko zgolj čudi Stanetovemu izvrstnemu spominu, kajti nezmotljivo našteva imena, letnice in druge podatke. Nas je zanimalo predvsem, za kakšen sistem samozdravljenja gre. In kako se lahko človek pri njegovih letih tako strastno poglablja v duhovne in telesne vaje.
Tao revitalizacija ni šport
Taoistične notranje vaje temeljijo na duhovnih in telesnih vajah, ki medsebojno povezane z energijo napolnijo naše notranje organe, kar naj bi bila dobra preventiva, hkrati pa naj bi to povečalo odpornost in preprečevalo bolezni. Blagodejni učinek vaj izhaja iz upočasnjenega delovanja organizma, iz skladnosti, umiritve, natančnosti, preprostosti in poudarka na vsem notranjem. »Ste videli, kakšni so tekači po ljubljanskem maratonu?« me je vprašal in čakal na moj odgovor. »Izčrpani so! Šport in vadba, kot je tek, pogosto delujeta v škodo energijskih zalog notranjih organov. Utrujenost, stres, napor in gibi, ki jih zahtevajo običajne telovadne vaje, ovirajo občutljive funkcije naših notranjih organov, pri čemer pa prav ti zagotavljajo nemoten potek obnove organizma. Notranji organi počnejo tisto, česar razvite mišice ne zmorejo – organizem ščitijo pred staranjem in boleznimi. Lahko bi rekli, da 'obračajo' proces staranja.«
Sogovornik je poudaril, da gre za popolnoma naravne vaje, za katere ne potrebujete nikakršne opreme. »Te vaje so povsem varne, ker ni stranskih učinkov, poleg tega so neodvisne od vremenskih in prostorskih ovir. Lahko jih po malem izvajamo neštetokrat na dan in povsod. »Tao revitalizacija ni šport. Njen namen ni trening za tekmovanje, ne zahteva gibov, ki utrujajo in zato nedvomno povzročajo stres, napetost in izgubo energije, torej vse, kar krajša naše življenje. Tao revitalizacija ne poudarja zunanjega, ampak notranji razvoj.«
Vsak človek, in to ne glede na starost, zdravstveno stanje ali vrsto bolezni, lahko izvaja taoistične vaje po lastni izbiri, kjer koli, kadar koli in brez slehernih pripomočkov. »Na začetku je vadba usmerjena na telesne gibe, z napredovanjem pa se počasi osredotočamo na notranje gibe. Ko človek dodobra napreduje, je lahko telesno povsem negiben, pa vendar izžareva energijo in je v svoji notranjosti zelo aktiven. Če taoistične vaje pravilno uporabljamo, lahko spremenijo metabolizem in dihanje. Poleg tega je že polno zavedanje o lastnem duhovnem in telesnem stanju potencialna oblika terapije. Oblika tao revitalizacije, ki je zelo priljubljena na Kitajskem in se imenuje čikung, je v kitajskih bolnišnicah vključena v zdravljenje, redno pa jo izvaja tudi medicinsko osebje, ki se tako ščiti pred izčrpanostjo.«
Za kaj pravzaprav gre?
Te vaje naj bi našo naravno notranjo moč usmerjale proti žlezam in notranjim organom. Obstajajo tri kategorije vaj. Prva uči o pravilnem sedenju, ležanju, hoji, pri čemer gre za osem vaj po zgledu živali, tako se tudi imenujejo: želva, jelen, medved itn. Druga kategorija zajema vaje meditacije po meridijanih, končni cilj pa je uravnoteženje in povečanje pretoka energije po telesu. »Sledimo toku energije in jo enakomerno razporedimo po organizmu. Tako se med seboj združijo um, telo in duh, mi pa se počutimo kot prerojeni.« Tretja kategorija vaj temelji na dihalnih tehnikah. »Energijsko dihanje ustvarja nevidne vezi z lastno energijo in energijo vesolja.«
Kako začeti? Po besedah našega sogovornika obstaja veliko tovrstne literature, občasno pa se je mogoče udeležiti tudi katerega od tečajev. Na začetku si morate zabičati nekaj samodiscipline že zato, da boste vztrajali pri izvajanju vadbe. »Vaje so preproste, ne zahtevajo veliko časa, pa tudi ne izčrpavajočega napora. Ker temeljijo na naravnih načelih zdravljenja, ni nikakršne potrebe po hitenju in težnji, da bi jih obvladali v najkrajšem možnem času. Osnovne notranje taoistične vaje je povprečno mogoče obvladati v treh do šestih mesecih. Obvladovanje tehnik meditacije in dihanja pa zahteva nekoliko več časa. A vam bo pri tem zagotovo v veliko spodbudo občutek, da vam vaje dejansko koristijo.«
Po naravnih zakonih in brez napora
Če želite doseči najboljše rezultate, taoističnih vaj ne smete nikoli izvajati na silo, je povedal Stane Saksida. »Če začutite najmanjši napor, nehajte. Notranje vaje so namenjene ohranjanju in zbiranju energije. Ne trdim, da morate opustiti športne dejavnosti, želim zgolj poudariti, da so zunanje vaje nepopolne in da jih morate z določenimi tehnikami spraviti v ravnovesje, da nadomestite energijo, ki jo izgubljate s športnimi dejavnostmi. Taoistične vaje naše organe in tkiva napolnijo z energijo, jih razgibavajo in okrepijo. Stari taoisti so vedeli, da je treba pri vajah v celoti upoštevati naravne zakone. Tu ni potrebna kdove kakšna moč volje, ker želimo doseči mogoče in ne nemogoče.«
Strupeno obdobje menedžerskega dela
Stane Saksida se je spominjal časov, kot sta ga menedžerstvo in ukvarjanje s politiko (politika je droga, je rekel) za dolga leta odvrnila od duhovnih tehnik (sicer mi ni dovolil uporabe izraza »ukvarjanje z duhovnostjo«' , ker je po njegovem mnenju newagevski).
»Kot direktor sem bil v drugem svetu. Pri menedžerskem delu je človek tako zelo razdražen, da sploh ne pride do tiste stopnje umirjenosti, ki je za jogo, meditacijo ali druge tehnike potrebna. Danes vem, da sem menedžersko delo opravljal z odporom. Družbeni pritisk je bil prevelik. Delal sem po 15 ur na dan, preveč pa je bilo tudi kave in alkohola. Mi je vse to škodovalo? Seveda. Potem ko sem nehal opravljati to funkcijo, sem bil nenehno utrujen, danes bi rekli, da je šlo za 'izgorelost', a je tudi to izraz, ki mi ne ugaja. Danes bi se v življenju ukvarjal izključno z znanstvenoraziskovalnim delom, ki je zame čisti užitek, ob tem pa bi prakticiral vzhodno filozofijo.«
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.
