Med pozitivnejše stvari, ki jih je tej vladi uspelo storiti, lahko gotovo štejemo stabilizacijo političnega okolja, ki je bilo po letih krize in ljudskih vstajah povsem nestabilno.
Nobeni izmed predhodnih vlad namreč ni uspelo dokončati mandata, volitve pa so vedno znova na vrh postavile nove stranke, z novimi obrazi. Vladi pod vodstvom Cerarjeve SMC je tako ob gospodarski rasti, ki jo je tlakovala že vlada Alenke Bratušek, uspelo državo popeljati v mirnejše vode.
PONAVLJANJE STARIH POLITIK
Od javno deklarirane nove politike, večje etike in morale, ob vseh aferah, ki so spremljale vlado, ni ostalo veliko. Tudi Cerarjeva vlada je namreč hitro zapadla v stare vzorce kadriranja svojih ljudi in opravičevanja njihovih spornih praks. Spomnimo se samo Cerarjevega ščitenja takratnega ministra za finance Dušana Mramorja pri aferi z nezakonitim izplačevanjem dodatkov za stalno pripravljenost. Da je tudi Cerar spoznal, da z etiko in moralo v politiki ne moreš priti daleč, dokazuje to, da o tem več ne govori. Vsekakor pa mu je takšno govorjenje izdatno pomagalo pred volitvami, ko so volivci ob vseh korupcijskih aferah zahtevali bolj transparentno in pošteno politiko. Ker tega SMC ni uspelo upravičiti, je pričakovano sledil padec njene podpore.
POZABLJENE ČLOVEKOVE PRAVICE
Med neuresničene projekte Cerarjeve vlade sodi tudi ustanovitev urada za človekove pravice. Čeprav smo od predsednika vlade, ki se je dolga leta ukvarjal z vprašanjem človekovih pravic, prav na tem področju pričakovali več, je veliko število beguncev poskrbelo za radikalen preobrat v njegovi politiki. V nasprotju s svojimi predhodnimi stališči je začel zagovarjati gradnjo bodečih žic na meji in podprl sporni zakon o tujcih. Vse skupaj je močno načelo podobo in javnomnenjsko podporo stranke, ki se ji je takrat še dodatno zmanjšala za tretjino. Stranka ni nikoli več prišla na vrh lestvice najbolj priljubljenih strank. Kot so pokazale raziskave, je takrat SMC izgubila podporo urbanega in izobraženega sloja. Od takrat podpora stranki prihaja predvsem iz ruralnejših predelov in od srednješolsko ali nižje izobraženih oseb.
OD DIALOGA DO ŽUGANJA CIVILNI DRUŽBI
Med neuresničene zaveze spada tudi krepitev dialoga s civilno družbo. Na tem področju je vlada občasno šla celo v povsem nasprotno smer. Spomnimo se samo Cerarjevih besed, da ulica oziroma delavci ne bodo vodili države. Javnost je več pričakovala tudi na zdravstvenem področju, kjer kljub temu, da je prišlo do nekaterih premikov (uredba koncesij, nov lekarniški zakon ipd.), ni bila uresničena odprava dodatnega dopolnilnega zavarovanja, ki iz javne blagajne vsako leto odnese okrog 50 milijonov evrov. Urgentno so potrebne tudi odločnejše poteze za skrajševanje čakalnih vrst. Neuresničene so ostale obljube o novem kulturnem modelu in novi medijski zakonodaji, ki bi v dobi vse večje prisotnosti lažnih novic nujno potrebovala izboljšave. Vlada ni ustanovila niti demografskega sklada, ki naj bi čez leta zagotavljal pokojnine. Vlada je tudi močno zanemarjala okoljske tematike in je na tem področju naredila premalo.
ZANEMARJANJE PRAVIC DELAVCEV
Povsem pa je razočarala tudi na področju varovanja pravic delavcev in izdatnejšega izboljšanja njihovega položaja v času visoke gospodarske rasti. Tako je šele na podlagi pritiskov iz opozicijske Levice zvišala minimalno plačo in poskrbela za dvig denarnih socialnih pomoči za najrevnejše. Glede izrazitejšega povečanja števila in nadzora inšpektorjev za kršitve, ki jih doživljajo delavci, pa je kljub pozivom in lastnim zavezam nerazumljivo ostala samo pri obljubah. Tako ne preseneča razraščanje prekarnih delovnih mest, ki ljudem ne omogočajo osnovne varnosti. Podatki Sursa kažejo, da je prisilno zaposlenih pri nas že 14 tisoč ljudi, njihovo število pa se je v zadnjih letih močno povišalo. Gre za izziv, ki bi ga za eno izmed prvih prioritet morala postaviti nova vlada. Tudi za starejše je bilo na nekaterih področjih narejenega premalo. Strategije soočanja s temi izzivi in zakona o dolgotrajni oskrbi še vedno ni na spregled. Upokojenci pa medtem drago plačujejo bivanje v upokojenskih domovih, če si te sploh lahko privoščijo. Kar vsaka četrta upokojena ženska namreč živi pod pragom revščine. Premalo je bilo storjenega tudi na področju znanosti in razvoja, kjer Slovenija z nizkim deležem financiranja ostaja na dnu vseh držav EU. Negativni učinki tega ukrepa pa se bodo gotovo kazali šele čez čas.
PRAVICO DO PITNE VODE ZAPISALI V USTAVO
Med pozitivnejše ukrepe te vlade lahko uvrstimo zapis pravice do pitne vode v ustavo, ki bo preprečeval komercialno izkoriščanje te življenjsko pomembne dobrine v prihodnje. Vladi je uspelo sprejeti tudi fiskalno pravilo in imenovati fiskalni svet. Reorganizirala je centre za socialno delo in v zdravstvu uredila skupna javna naročila, ki pa po zadnjih podatkih celo dražijo cene naročil. Uvedla je tudi davčne blagajne in z davčno politiko (zvišanjem podpovprečnega davka na dobiček) uspela v državno blagajno prinesti nove milijone. Izpolnila je tudi zaveze o zvišanju pokojnin in vrnitvi regresa za najrevnejše upokojence.
REZERVE NA KOHEZIJSKEM PODROČJU
Za komentar uresničenih zavez smo povprašali tudi vse tri predsednike koalicijskih strank. Kot nam je povedal predsednik SD Dejan Židan, ocenjujejo, da so bile zaveze v veliki meri realizirane. Med tremi največjimi dosežki pa je navedel gospodarski razcvet, hitro zmanjševanje števila nezaposlenih, ki je po njegovem poleg gospodarske rasti tudi posledica aktivne politike zaposlovanja s strani ministrstva za delo in razglasitev svetovnega dneva čebel. Po njegovem mnenju gre pri tem za največji diplomatski dosežek po osamosvojitvi in vstopu v Nato in EU. »Prepričali smo vse članice ZN, dobili 115 sopodpisnic (med njimi vse velike države) in se na mednarodnem parketu pokazali kot država, ki po svojih močeh aktivno deluje proti velikemu problemu svetovne lakote,« razmišlja Židan, ki med neuspehe šteje čakalne vrste v zdravstvu in neučinkovito politiko na tem področju. Za neuspeh razglaša tudi neuspešna pogajanja in nezadovoljstvo v javnem sektorju: »Posledica je delno razgrajen enotni plačni sistem in občutek neenakosti pri večini zaposlenih.« Kot problematično pa omenja tudi zgolj delno učinkovitost na področju kohezijskih politik: »Zastoji na sistemski in operativni ravni povzročajo nepotrebno slabo črpanje sredstev EU s področja kohezije, zato ni pospešenega razvoja na nekaterih področjih,« je še dodal Židan.
ZADOVOLJNI Z ZVIŠANJEM POKOJNIN
V stranki Desus ocenjujejo, da so realizirali dobršen del koalicijske pogodbe. »Ustavili smo padanje pokojnin, saj smo jih znova začeli usklajevati, zato so se dvignile za skoraj šest odstotkov,« sporočajo iz Desusa. Obenem dodajajo, da so vrnili regres in da so najnižje zajamčene pokojnine dvignili na 500 evrov. Obžalujejo, da vladi ni uspelo ustanoviti demografskega sklada, ker se jim ni uspelo uskladiti s SMC, ki, kot pravijo, skladu ni naklonjena. V prihodnje nameravajo urediti vdovske pokojnine in ustanoviti omenjeni sklad ter tako poskrbeti za zaščito domačih podjetij pred prodajo in s tem zagotoviti tudi vzdržnost pokojninskega sistema. Predlagali bodo tudi, da najnižje pokojnine znašajo okrog 620 evrov.
IZPOSTAVLJAJO TUJE INVESTICIJE
Od predsednika vlade nam kljub večkratnim pozivom ni uspelo dobiti komentarja o uresničevanju zavez iz koalicijske pogodbe. Zato pa je na tiskovni konferenci dosežke predstavil predsednik programske konference Aleksandar Kešeljević. Med največjimi dosežki je izpostavil neposredne tuje investicije, konsolidacijo javnih financ in politično stabilnost. »Koalicijski sporazum je uresničen v okoli 70 odstotkih,« je ocenil Kešeljević in dodal, da so bila najšibkejša področja kulture, sociale in trga dela. Zaveze na področju zdravstva, kar koalicijski partnerji najbolj kritizirajo, so bile po Kešeljevičevih ocenah uresničene okoli 80-odstotno. Ob tem je kot šibko navedel tudi področje socialne politike in pokojninskega sistema, kjer naj bi bila realizacija koalicijske pogodbe nekaj manj kot 40-odstotna. Spomnil je, da ni zakona o dolgotrajni oskrbi. Manjši, kot si želijo, je tudi napredek na področju trga dela – rešili niso zlasti problema prekarnosti, zato bodo temu področju v prihodnje namenili največ pozornosti. Kot je dejal, zaposleni potrebujejo varnost, podjetja pa fleksibilnost.
