Ministrstvo za delo je v preteklosti že večkrat tudi s subvencijami spodbujalo zaposlovanje prek espejev. Zadnje izjave ministrice pa kažejo, da se ne zavedajo problemov, ki izhajajo iz tovrstnega razraščanja prekarnih delovnih mest. Po podatkih statističnega urada kar vsak peti zaposlen prek espeja živi v revščini. Res je sicer, kar navaja ministrica, da ti plačujejo nižje davke, toda pri tem pozablja tudi na to, da so mnogi v espe primorani, ker so tako cenejši za delodajalca. Razraščanje tovrstnih delovnih mest je zato predvsem v njihovem interesu.
Opozoriti velja, da imajo pogosto dela prek espeja elemente delovnega razmerja in bi jih zato morala preganjati inšpekcija. Prav tisti organ, ki je podhranjen in bi potreboval nove zaposlitve za večji nadzor, a ministrstvo in vlada tega nikakor nočeta storiti. Dolgoročno bomo ob prekarnih zaposlitvah zaradi nižjih prilivov v državno blagajno na slabšem vsi. Upravičeno pa nas lahko skrbi, če odločevalci, ki bi morali imeti pripravljene resne odgovore in rešitve glede vse večje prekarizacije družbe, ne znajo dobro niti definirati problema. To namreč pomeni, da tudi rešitve ne bodo šle v pravi smeri. Vse to pa gre v prid tistim, ki z izkoriščanjem delovne sile in nezakonitimi praksami kujejo velike dobičke.
