Putin je dejal, da se na prostaški način z Rusijo ne da pogovarjati. V mislih je imel prevrat leta 2014 v Ukrajini, ki so ga sponzorirale zahodne države.
Putin, ki je v Rusiji na oblasti že 19 let, v zadnjih tednih veliko vlaga v predsedniško kampanjo, čeprav se zaveda, da nima resnega tekmeca. V Kremlju se namreč bojijo izjemno nizke volilne udeležbe, ki bi lahko bila posledica apatičnosti volilnega telesa in bi zmanjšala legitimnost volitev. Prav tako je opozicijski voditelj Aleksej Navalni pozval k bojkotu, potem ko so mu oblasti zaradi pogojne kazni, ki si jo je prislužil pred petimi leti, prepovedale kandidaturo. Putin, ki se mu obeta okrog 70-odstotna podpora, je v televizijskem nagovoru pozval državljane in državljanke, naj se udeležijo nedeljskih volitev. »Za koga glasovati, kako izkoristiti pravico svobodne izbire, je odvisno od osebne odločitve posameznika. Toda če se odrečete tej možnosti, bo ta ključen in odločilen izbor opravljen brez upoštevanja vašega mnenja,« je sporočil. Veliko bolj pa je bil zanimiv pogovor z novinarjem Andrejem Kondrašovim, kjer se je Putin odprl in govoril o življenju na robu.
Spal s pištolo pod vzglavnikom
Decembra 1989 mu je v Dresdnu uspelo umiriti množico demonstrantov, ki so poskušali zavzeti zgradbo KGB in se polastiti arhivov.
Putin je s Kondrašovim govoril o nevarnih devetdesetih letih, ko se je Rusija po padcu komunizma in uvedbo »katastroike« spremenila v »divji vzhod«. Po Putinovih besedah sicer mnogi pretiravajo o kaotičnosti stanja, a je bila situacija kljub vsemu alarmantna. »Bilo je vojno stanje. Doma sem spal s pištolo. To je resnica. Bili so takšni časi, a če se človek pazi, ga pazi tudi bog,« je dejal Kondrašovu. Putin je sicer priznal, da mu pištola glede na razmere ne bi kaj dosti pomagala, a je vseeno bil z njo mirnejši. Putinovo najmočnejše orožje je bila diplomacija. Decembra 1989 mu je v Dresdnu uspelo umiriti množico demonstrantov, ki so poskušali zavzeti zgradbo KGB in se polastiti arhivov. Takratni agent Putin jih je s pogovorom uspel odvrniti od namere.
Skoraj je postal taksist
Po razpadu sovjetske zveze je imel Putin kar nekaj težav z iskanjem zaposlitve. Sprva je deloval v ekipi župana Sankt Peterburga Anatolija Sobčaka, a ko je ta izgubil na volitvah leta 1996, se je Vladimir Vladimirovič Putin znašel v neugodnem položaju. »Nisem želel oditi iz mesta, a hkrati nisem imel izbire. Nisem mogel dobiti službe. Če sem iskren, sem nekaj časa celo razmišljal, da bi postal taksist. Ne šalim se, resno. Preživeti se moral dva majhna otroka,« o tistih časih govoril Putin, ki se je le tri leta po največji krizi v življenju prebil na drugo stran kremeljskih zidov.
