Direktor bančnega poslovanja v Banki Slovenije Matej Krumberger je dejal, da je bil primer Farrokh, v okviru katerega naj bi prek NLB oprali za približno milijardo dolarjev, izreden primer, zaradi katerega so tudi v Banki Slovenije izvedli izredni nadzor in izdali ukrepe zoper NLB zaradi kršitve zakonskih določil. Pri Novi KBM, kjer gre za sum pranja denarja domnevno italijanskih mafijskih podjetij, pa je šlo za redne postopke pregledovanja bank, kjer so ugotovitvam prav tako sledili ukrepi. Postopek v tem primeru še teče, zato o podrobnostih ni mogel govoriti.
Nekdanji prvi mož Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Marjan Fank pravi, da operativci že dalj časa opozarjajo na nekooperativnost finančnega sektorja, ne samo Banke Slovenije, težave pa nastajajo pri pretoku informacij. Ta se je delno izboljšal, bistveno pa ne.
Na vprašanje, zakaj je bil prekrškovni postopek proti NLB ustavljen, Krumberger ni znal odgovoriti, saj za to ni bil pristojen in odgovoren. "Moje razumevanje iz internih razprav pa je bilo, da gre za kompleksne postopke dokazljivosti dokumentacije in zadevi ni enostavno priti zadevi do konca," je pojasnil. S temi odgovori pa ni bil zadovoljen predsednik preiskovalne komisije predsednik Jani Möderndorfer, ki je vztrajal, da želi komisija poiskati odgovorne za pranje denarja v slovenskih bankah.
Krumberger je ponovil, da je šlo za izreden primer, saj se sam v slovenskih bankah ne spomni tako deviantnega primera. Tudi po njegovem odkritju so se razmere v NLB precej izboljšale. "S tem smo naš nadzorniški namen, in sicer zmanjševanje tveganja, dosegli," je pojasnil in dodal, da v bančnem sistemu sicer obstajajo nekateri problemi, ki pa jih, kot je zagotovil, odpravljajo, zato bi težko govoril o "krivdi za nastalo stanje".
"Strokovno in profesionalno"
Albert Černigoj z uprave kriminalistične policije, ki se je ukvarjal s tem primerom, je članom komisije pojasnil, da so pravnomočne obsodbe v EU zaradi financiranja terorizma zelo redke, saj gre za zelo kompleksne postopke. Tudi v tem primeru niso našli dokazov o pranju denarja. "Če že pranja denarja nismo mogli dokazati, kako naj bi šele dokazali financiranje terorizma," je vprašal člane komisije.
Černigoj ni pristal na očitke, da preiskovalci niso storili dovolj pri preiskavi tega primera. Kljub temu da ni bilo dokazov za kaznivo dejanje pranja denarja, pa so kriminalisti in policisti po njegovih besedah storili vse, da bi lahko dokazali kakršnokoli drugo kaznivo dejanje. "Delovali smo več kot strokovno in profesionalno," je poudaril.
Brez odveze molčečnosti
Nekdanji vodja NPU Bruno Blažina, ki je bil danes kot priča vabljen pred komisijo, pa je pojasnil, da ni dobil odveze molčečnosti, zato danes ni bil zaslišan in bo pred komisijo vabljen ponovno.
Vodjo sektorja za gospodarsko kriminaliteto v upravi kriminalistične policije Dušan Florjančič je pojasnil, da ni dobil odveze molčečnosti, saj ga generalni direktor policije te lahko odveže le na podlagi predloga sodišča, zato je lahko podal le najosnovnejše informacije o primerih.
Glede primera suma pranja denarja v NLB je dejal, da je bila zadeva preverjena na več ravneh. "Sam prenos denarja ni kazniv, kaznivo je tisto dejanje, iz katerega je denar izhajal in s tem smo se tudi ukvarjali," je pojasnil Florjančič. Težave so imeli, ker iz obvestila Urada za preprečevanje pranja denarja ni bilo razvidno predhodno dejanje, ki je bilo ključnega pomena, prav tako ni bilo indicev, da je bila v ozadju kriminalna dejavnost.
Zavrnil je informacije, da je policija primer zaprla po enem letu, saj je "zadeva živa in nanjo niso pozabili". Poudaril je, da ni nobenega razloga, da se policija te zadeve ne bi resno lotila. S pa se ni strinjal predsednik preiskovalne komisije Jani Möderndorfer, ki je vztrajal, da je popolnoma jasno, da je šlo v tem primeru za pranje denarja, le tega nekdo ni preiskal.
