Medtem ko je vladna koalicija z ukrepi že večkrat razbremenila najbogatejše sloje, ne premore dovolj energije, da bi poskrbela tudi za najšibkejše člene naše družbe, čeprav ji to nalaga zakonodaja.
Zakon namreč pravi, da bi morali izračun minimalnih življenjskih stroškov opraviti vsakih pet let in pomoč prilagoditi temu izračunu. Tega so na ministrstvu za delo naredili šele lani, čeprav je bil pred tem zadnji narejen že davnega leta 2009.
Prvič je ministrica za delo Anja Kopač Mrak zvišanje obljubila že leta 2015, ko se je v socialnem sporazumu zavezala, da bodo socialno pomoč zvišali prihodnje leto z novim izračunom življenjskih stroškov. Čeprav tega leta 2016 ni storila, je še lani zagotavljala, da bo do zvišanja prišlo, zdaj pa te volje naenkrat ni več.
Stroški višji, pomoč pa ista
Ukrepu naj bi nasprotovalo ministrstvo za finance, ker naj bi z 18 milijoni evrov več, kolikor bi znašali stroški zvišanja, preveč obremenili javno blagajno. Za kako majhen znesek gre, dokazuje že primerjava z nakupom vojaških oklepnikov, ki bodo za potrebe Natovih misij državo stali dobrih 200 milijonov evrov. Pet oklepnikov bo torej stalo toliko kot letno povišanje pomoči.
Leta 2009 so osnovni minimalni življenjski stroški znašali 385,08 evra, z novo raziskavo pa so po enaki metodi ugotovili, da so se minimalni življenjski stroški zvišali na 441,67 evra. Ministrica je sprva kljub temu predlagala, da se denarna socialna pomoč zviša samo za desetino, z 297,53 na 331,26 evra. Vendar se zdaj očitno niti to ne bo zgodilo. Žrtev pa bodo najrevnejši prebivalci, ki bi jim že nekaj deset evrov več močno olajšalo preživetje.
Sprenevedanje
Na ministrstvu za delo za to krivijo finančno ministrstvo, ker ni potrdilo finančnih posledic. Pri vsem skupaj preseneča dejstvo, da je ministrstvo za delo v letošnjem proračunu za 30 milijonov evrov, na 200 milijonov evrov znižalo prejemke iz naslova socialne pomoči. Kot so trdili takrat, naj bi se sredstva, namenjena temu ukrepu, prerazporedila z drugih stroškovnih mest, in dejali, da to ne bo težava. Zdaj pa trdijo, da tega ne morejo več narediti. Je Kopač Mrakova sploh želela zvišati te prejemke? V preteklosti je namreč že dejala, da ta znesek ne sme biti previsok, ker tako prejemnikov ne bo motiviral za delo.
Neoliberalni pogled
V času, ko tehnologija nadomešča številna delovna mesta in imamo vse več strukturne brezposelnosti, ki ni posledica človeške lenobe, torej ministrica problem vidi predvsem v nemotiviranih najrevnejših prebivalcih, namesto da bi sledila progresivnejšim idejam in razmišljala o univerzalnem oziroma zajamčenem dohodku, ki bi bil dostopen vsem. Pozitivni vidiki tega ukrepa bi se poznali na zdravju ljudi, obenem pa ljudje ne bi bili več primorani za preživetje sprejeti vsake (izkoriščevalske) zaposlitve, kar bi zmanjšalo kršitve delavskih pravic.
Za nekatere se najde denar
K dvigu na 442 evrov so sicer vlado pozvali v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), Delavski svetovalnici in Levici. Kot nam je dejal Miha Kordiš iz poslanske skupine Levica, sami zahtevajo prevrednotenje prioritet: »Medtem ko za delavski razred in revne nikoli ni denarja, milijoni in milijarde prostodušno odtekajo v stroške za Nato ter v nižje obdavčenje bogatih in kapitala. Na drugistrani pa nikoli ni dovolj denarja za višji dvig minimalne in ostalih najnižjih plač ter pravice iz dela za prekarce in zvišanje socialne pomoči.« Kot opozarja, se je našel denar za nove osemkolesnike in 1,2 milijarde evrov za Nato. »Našlo se je tudi 80 milijonov za davčno razbremenitev najvišjih plač menedžerjev in politikov. Za reveže in socialno pomoč se ni našlo niti centa. Pod Anjo Kopač Mrak in to vlado bogati pijejo, siromaki in delavci pa plačajo,« dodaja Kordiš.
