Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je pred dnevi nekdanji pacientki, ki je po rutinski operaciji postoperativne kile in zapletih priklenjena na invalidski voziček, izplačal najvišjo odškodnino z obrestmi do zdaj. Z zadnjim delom zneska v višini 167 tisoč evrov je Bernardki O. po 15 letih skupno izplačal 738.927 evrov glavnice in obresti.
Zaplet
Pojasnilna dolžnost je dolžnost zdravnika, da pacienta seznani z diagnozo, z možnimi načini zdravljenja in rehabilitacijo, z nevarnostmi in tudi možnimi posledicami posega.
Bernardka O. je tako po več kot 15 letih in 11 sodnih odločitvah dočakala pravnomočno sodbo glede odškodnine. Sicer ji ni uspelo dokazati, da je anesteziologinja v bolnišnici dr. Petra Držaja pri operaciji postoperativne kile julija 2002 zagrešila strokovno napako pri spinalni anesteziji, prav tako ne nestrokovnega ravnanja pri prepoznem prepoznavanju zapleta. Je pa bolnišnica odgovorna zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti. Pojasnili so ji običajne zaplete, vendar je anesteziologinja pred spinalno anestezijo ni seznanila s tem, da lahko ostane hroma.
Že videno
Skoraj enako salomonsko rešitev je sodišče sprejelo v primeru rekordne odškodnine, ki jo je morala porodnišnica Postojna izplačati družini iz Nove Gorice. Tudi tam sodišče ni našlo dokazov, da bi krivdo lahko pripisali neposredno zdravniku, so pa odškodnino v višini okoli 900 tisoč evrov določili zaradi kršenja pojasnilne dolžnosti.
Strel v koleno
Bernardka O. je od zavarovalnice in UKC Ljubljana skupno prejela 738.927 evrov glavnice in obresti, prav tako ji UKC Ljubljana izplačuje 238 evrov mesečne rente.
Bolnišnice se skoraj vedno izogibajo odgovornosti zaradi zapletov pri oskrbi pacientov in same od sebe odškodnin ne izplačujejo. Sistem, ki velja pri nas, je namreč tak, da ne omogoča nekrivdnega izplačila odškodnin. To pomeni, da je za odškodnino treba najprej dokazati, da zdravnik kriv. Tudi kadar bolnišnice menijo, da bi bilo takšno dejanje upravičeno, se običajno vmešajo zavarovalnice in večina primerov pristane na sodišču, kjer se postopki praviloma vlečejo leta in leta, kar pomeni, da bolnišnice v primeru izgubljene tožbe plačajo astronomske obresti.
Odškodninski sklad
Po podatkih Evropske komisije se zapleti ali napake med zdravljenjem, ki imajo škodljive posledice za bolnike, pojavijo kar v vsakem desetem primeru zdravljenja v EU. Zdravniki in zdravstvene ustanove so sicer povsod zavarovani, a kot se je izkazalo v primeru porodnišnice v Postojni, so pri nas zavarovalne vsote pogosto prenizke. Že dolgo se pri nas govori o odškodninskem skladu, ki bi oškodovancem in njihovim sorodnikom omogočal hitrejši dostop do odškodnin in s tem lažje spoprijemanje z neprijetno situacijo, zdravstvenim ustanovam pa zaščito pred visokimi zahtevki in nepotrebnim pravdanjem na sodiščih.
