Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je vrh koalicije danes seznanila s prvo analizo pisma, ki ga je v petek Sloveniji poslala Evropska komisija v zvezi s spremembami prodajne zaveze glede NLB. Napovedala je, da bodo vprašanja najprej znova razjasnili, nato pa na tej podlagi nadaljevali s pogajanji.
"Nekatere ugotovitve in stališča Evropske komisije me presenečajo, predvsem zaradi poglobljenih razprav in korektnega odnosa, ki smo ga doslej imeli v tem postopku. Nekatere ugotovitve so presenetljivo netočne ali pomanjkljive," je v izjavi za medije poudarila ministrica.
Ponovila je, da je sprožitev poglobljene preiskave postopkovno običajen korak v takih primerih. "Ker je Slovenija predložila predlog za spremembo zavez še v času veljavnosti stare odločbe, se zdaj osredotočamo na pogoje, pod katerimi bi bila sprememba zavez mogoča," je pojasnila.
Mesec dni, ki ga ima Slovenija na voljo za pripravo odziva na pismo komisije, nameravajo po besedah Vraničar Ermanove izkoristiti za zelo intenzivne stike s komisijo na vseh ravneh in za oblikovanje uradnega stališča vlade.
Za ocene tega, do kdaj bi lahko odložili prodajo NLB, je po ministričinih ocenah trenutno še veliko prezgodaj.
V Evropski komisiji so danes v odzivu na ministričine besede, da so nekatere njihove ugotovitve "presenetljivo netočne ali pomanjkljive", ponovili stališče, da so preučili alternativne ukrepe, ki jih je decembra predlagala Slovenija, in da dvomijo, da so predlagani ukrepi lahko enakovredni prvotni prodajni zavezi v okviru državne pomoči NLB.
K temu so dodali, da bo javna različica odločitve komisije, ki bo objavljena takoj, ko bo to mogoče, zagotovila nadaljnje podrobnosti glede njihovih pomislekov.
"Še naprej bomo konstruktivno sodelovali s slovenskimi oblastmi glede tega vprašanja," so še sporočili v komisiji.
Evropska komisija dvomi, da je slovenski decembrski predlog v povezavi z odlogom prodaje NLB enakovreden prvotni prodajni zavezi, zato je začela poglobljeno preiskavo. Med preiskavo bosta strani še poskušali doseči ustrezen dogovor, če to ne bo mogoče, pa lahko komisija od Slovenije zahteva izterjavo nezakonite državne pomoči NLB.
Slovenija bi morala v skladu z zavezami v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči NLB v času krize leta 2013 prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke, in sicer najmanj 50 odstotkov do konca lanskega leta, preostanek pa do konca tega leta.
Ker Slovenija polovičnega deleža banke ni prodala do konca lanskega leta in ni izvedla predvidenega kompenzacijskega ukrepa glede prodaje balkanskih bank NLB, je sedaj obsežna državna pomoč NLB iz leta 2013 tako nezakonita.
