SDS pred novim letom najela 450.000 evrov posojila pri fizični osebi iz Prijedora v davčno ugodni Republiki srbski (BiH). Posojilno pogodbo z Dijano Đuđić je sklenila za obdobje do konca leta 2019. Na računskem sodišču so že napovedali, da bodo izvedli revizijo, predsednik sodišča Tomaž Vesel pa je ob tem poudaril, da lahko politična stranka po slovenski zakonodaji pridobi posojilo največ v višini desetkratnika osnovne bruto plače letno.
Kot je na novinarski konferenci pojasnil Janša, so v kontakt s posojilodajalko prišli preko podjetja, v katerem imajo svoj delež. Za posojilo so namreč zastavili delež v podjetju Nova obzorja, za katerega so v stranki sklenili, da ga bodo odprodali, je pojasnil. Omenjeno posojilo so po besedah Janše razbili v tri dele, da znesek ne bi presegel omejitve v slovenski zakonodaji, ki znaša okoli 170.000 evrov na leto. Kot je pojasnil, se je očitno danes izkazalo, da so interpretacije v zakonu zapisane omejitve posojila pri fizični osebi različne. Če bodo pristojne institucije presodile, da je znesek previsok, bodo posojilo vrnili in plačali kazen, je zatrdil in poudaril, da je bila transakcija javno objavljena.
Na vprašanje, ali bo torej stranka kredit vrnila ali posojilodajalki prepustila lastništvo v podjetju, je odgovoril, da sta odprti obe možnosti.
Računsko sodišče pojasnjuje
Na informacijo, da je stranka SDS sklenila posojilno pogodbo za 450.000 evrov s fizično osebo, se je odzval tudi predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
Računsko sodišče je v zvezi s stranko SDS nazadnje izdalo revizijsko poročilo v letu 2016 za preteklo obdobje. Tedaj so ugotovili nekaj nepravilnosti, povezanih zlasti s financiranjem fizičnih oseb. Vesel je ob tem pojasnil, da je bilo to v obdobju, ko se je še uveljavljala sprememba zakona o političnih strankah.
Poudaril je, da se Računsko sodišče osredotoča na preverjanje pravilnosti financiranja političnih strank, ker je način financiranja pomemben za razumevanje njihovega delovanja. V zakonu o političnih strankah je posebej urejeno njihovo financiranje s strani fizičnih ali pravnih oseb. Tako lahko stranka posojila pridobi od pravnih oseb, kot so banke ali posojilnice. Glede pridobivanja posojil od fizičnih oseb pa zakon določa, da so ta sicer dovoljena, vendar mora biti znesek omejen na desetkratnik bruto povprečne plače, kar trenutno pomeni okoli 15.800 evrov, je poudaril Vesel. Nad tem limitom pa je tovrstno financiranje v nasprotju z zakonom o političnih strankah.
Pri tem je po njegovih besedah treba preveriti, kakšen je bil razlog oziroma vsebina posojilne pogodbe. Ali gre v konkretnem primeru za posojilno pogodbo fizične osebe, ki krepko presega dopustni znesek kreditiranja, ali pa gre po vsebini za pogodbo, ki ima drugačen pravni ali poslovni namen, kot na primer prenos lastniškega deleža na podjetje, ki ga stranka poseduje.
Če je posojilo sklenjeno v nasprotju z 22. členom zakona o političnih strankah, je zagrožena globa od 4200 do 21.000 evrov.
Iz javnih virov je razvidno, da je bila ustanovljena zastavna pravica, kar je mogoče povezati s posojilno pogodbo in predstavlja kršitev 22. člena zakona o političnih strankah. V kolikor gre za posel upravljanja s tem poslovnim deležem in kasneje vrnitvijo lastniku v nadaljnje upravljanje ali prenos lastninske pravice, pa ne bi govorili o posojilni pogodbi. Vendar je, kot pravi, v tem kontekstu zanimivo, komu neka politična stranka prenaša v upravljanje poslovni delež v podjetju, ki nastopa na medijskem trgu.
Računsko sodišče lahko pridobi dodatne informacije tudi pred prejemom poročila, kar nameravajo tokrat tudi storiti, saj iz javno dostopnih virov še ni mogoče natančno reči, kakšna je bila pravna narava pogodbe med SDS in posojilodajalko. Zato se bo sodišče v tem konkretnem primeru poslužilo možnosti, da s predrevizijsko poizvedbo dobi dokumentacijo in pojasnilo stranke, je pojasnil Vesel. Na osnovi tega se bodo odločili o obsegu revizije in oblikovali stališče, je poudaril Vesel.
