Banka Slovenije je zvišala napovedi gospodarske rasti. V najnovejši oceni za letos pričakuje 4,7-odstotno rast, potem ko je junija napovedala 3,5-odstotno rast. Za prihodnje leto je napoved zvišala za 1,1 odstotne točke na 4,2 odstotka. Do leta 2020 naj bi se rast postopoma znižala na 3,4 odstotka.
Tako so danes ocenili člani sveta Banke Slovenije, ki so ugotovili, da so makroekonomske razmere v Sloveniji ugodne. "Gospodarska aktivnost se zadnja štiri leta krepi, z njo pa se izboljšujejo tudi razmere na trgu dela. Pozitivna ciklična gibanja in nizka raven obrestnih mer ugodno vplivata tudi na stanje javnih financ, medtem ko ostaja rast cen zmerna," so izpostavili.
Napovedi makroekonomskih gibanj so tako še bolj optimistične, a kljub temu podvržene določenim tveganjem. "Največja tveganja za gospodarsko rast izhajajo še naprej iz domačega okolja in so povezana z rastjo zasebnih in državnih investicij. Še posebej pri državnih investicijah, ko gre za velike investicijske projekte, so lahko učinki na rast precejšnji," so izpostavili.
Rast zaposlovanja in zmanjšanje splošne negotovosti krepita zasebno potrošnjo, ki je ob ugodnih pogojih financiranja lahko tudi precej višja, še posebej v luči morebitne hitrejše rasti plač. "Hitrejša rast plač in morebitni šoki v globalnih cenah surovin bi lahko povzročili višjo rast cen od predvidene v trenutnih napovedih," so dodali.
V Banki Slovenije so ocenili, da bo vzdržnost visoke gospodarske rasti po pričakovanjih omogočala njena široka zasnova, podprta z domačim povpraševanjem in močnim izvoznim sektorjem. Rast zasebne potrošnje naj bi ostala robustna, okrog triodstotna, in spodbujena z večanjem razpoložljivega dohodka in zmanjševanjem negotovosti. Poleg zasebne potrošnje naj bi se krepile tudi zasebne in javne investicije.
Kot so spomnili, so pred zakonom številni investicijski projekti. Vzpodbujeni so z zmanjšanjem negotovosti v poslovnem okolju in povečanim optimizmom v izvoznem sektorju, krepitvijo zasebne potrošnje in ugodnimi pogoji financiranja. Rast investicij naj bi zato v naslednjih letih presegala osem odstotkov, njihovo financiranje pa naj bi poleg notranjih rezerv podjetij deloma zagotavljala tudi bančna posojila.
Visoka rast izvoza
Konkurenčen izvozni sektor in ugodne gospodarske razmere v mednarodnem okolju naj bi v srednjeročnem obdobju omogočale visoko rast izvoza. To rast naj bi podpirale tudi nove investicije v opremo in stroje ter nove proizvodne linije z višjo dodano vrednostjo. Te bodo dvigovale produktivnost izvoznega sektorja, kar bo ohranjalo konkurenčnost na rastočih globalnih trgih in omogočalo izkoriščanje rasti tujega povpraševanja.
"V obdobju napovedi zato pričakujemo, da bo rast izvoza v povprečju presegala šest odstotkov," so navedli. Kljub temu bo neto prispevek menjave s tujino k rasti BDP manjši kot v preteklih letih, saj bo povečano domače povpraševanje krepilo rast uvoza. Presežek blagovne menjave bo tako manjši, posledično bo nekoliko manjši tudi presežek na tekočem računu plačilne bilance, vendar bo ostal na zadostni ravni za blaženje morebitnega močnejšega poslabšanja pogojev menjave kot posledice cenovnih šokov na globalnem surovinskem trgu.
Z okrevanjem gospodarstva se izboljšujejo tudi razmere na trgu dela. Rast zaposlenosti naj bi se po letošnji pospešitvi v prihodnje postopoma umirila, a naj bi še naprej znašala v povprečju več kot en odstotek. Kot največja omejitvena dejavnika za še hitrejšo rast se pri tem kažeta staranje prebivalstva ter pomanjkanje usposobljenih delavcev.
Nižanje anketne brezposelnosti
Sočasno naj bi se nadaljevalo tudi zniževanje stopnje anketne brezposelnosti, ki naj bi se do konca obdobja napovedi znižala na približno pet odstotkov in dodatno omejevala rast zaposlovanja v nadaljnjih letih. Zaposlovanje bo hitrejše v izvozno usmerjenih dejavnostih, gradbeništvu in storitvenih dejavnostih.
Postopno zniževanje stopnje brezposelnosti pod mejo naravne stopnje brezposelnosti in strukturna neskladja na trgu dela bodo v obdobju napovedi že začela pritiskati na rast plač, ki se bo krepila skozi celotno obdobje napovedi. Ker bo ta presegala rast produktivnosti, se bo začela zviševati tudi rast stroškov dela na enoto proizvoda, so poudarili.
Rast agregatov domače potrošnje in stroškovni pritiski naj bi do leta 2020 zvišali inflacijo nad dva odstotka. Osnovna inflacija se bo tako postopoma zvišala na okrog 2,5 odstotka. Višja rast cen bo vidna predvsem pri storitvah, medtem ko bo rast cen drugih menjalnih dobrin nižja in bolj omejena. Po letošnji močnejši rasti cen energentov in hrane naj bi bila njihova rast v prihodnjih letih manj opazna v skupni inflaciji.
