Enotni plačni sistem je vroč kostanj, ki si ga že leta podajajo sindikati in vlada. Vzpostavljen je bil leta 2008 z reformo Gregorja Viranta, tedaj ministra za javno upravo, v zadnjem vladnem popuščanju zdravnikom pa so bila razmerja med različnimi poklici porušena.
Če naj se v javnem sektorju ohranijo plačna razmerja, kot so jih z grožnjo bele, lahko bi rekli sive stavke zdravniške zbornice Fides, ki je vladi zagrozila s podaljševanjem famoznih čakalnih vrst, porušili zdravniki, tedaj se morajo zvišati plače prav vsem javnim uslužbencem, se strinjajo sindikati.
Tukaj se enotnost konča
Najštevilčnejši sindikat v Sloveniji – Sindikat vzgoje in izobraževanja (Sviz) – je zato zagnal svoj zapleten demokratični mehanizem in začel na 780 odborih glasovati, ali naj se stavka izvede. Generalni tajnik Sviza Branimir Štrukelj domneva, da bo stavka izglasovana. Štirinajstega februarja napoveduje enodnevno prekinitev dela šolnikov in podpornega osebja v izobraževalnem procesu in protestni shod v Ljubljani.
Šolniki, da se borijo za lasten žep
Z napovedjo lastne stavke sredi januarja pa Svizovo prehitevajo v sindikalnih centralah Pergam in Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Svizu očitajo podobno, kot ta očita zdravnikom, da stavka šolnikov ščiti interese dela javnih uslužbencev na račun drugih – da torej učitelji gledajo samo na lasten žep.
Štrukelj temu oporeka in obžaluje, da sindikati javnega sektorja proti vladi ne nastopajo enotno. »Težko komentiram, zakaj se je druga stran odločila za 15. januar, oziroma za to, da bi nas prehitela. Ali je tukaj kakšen drug cilj, ne vem,« pravi Štrukelj ob našem vprašanju, od kod sindikalna neenotnost, »če so želeli nekako tekmovati z nami, je to nesmiselno.«
Štrukelj pri tem ne zanika, da se v prvi vrsti bori za interese svojega petintridesettisočšeststoglavega članstva, pri čemer poudarja, da je njegov sindikat vertikalen, in ne panožen, kot sta Pergam in ZSSS, ki združujeta poklice po posameznih gospodarskih panogah.
Na svoj račun so prišli tudi najslabše plačani
V Svizu so namreč organizirani vsi v izobraževalnem in raziskovalnem procesu – od čistilke, vzgojiteljice, računovodje in vse do univerzitetnega profesorja. Pri tem nasprotuje vzporednicam z zdravniki, češ da gre za stavko elite. V svoje zahteve so namreč zajeli tudi najslabše plačane med svojim članstvom.
»Zato smo izrazili zahtevo, da se dvigne regres, za tiste, ki so pod minimalno plačo, ki je v javnem sektorju zanje okrog 800 evrov, in se jim izplača v višini 1200 evrov,« razlaga Štrukelj primer slabo plačanih čistilk, ki sodijo v tako nizek plačni razred, da na račun dobijo minimalno plačo, ne glede na to, koliko let delovne dobe imajo. »To je preprosto neka gesta, če hočete, kjer učitelji lahko to prevzamemo nase v svoji stavki,« dodaja.
