Iz opozicijskih strank je slišati kritike in očitke o predvolilni preračunljivosti DeSUS, ki je predstavila predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki bi pokojnine z izrednim usklajevanjem vrnila na raven pred krizo. V nekaterih opozicijskih poslanskih skupinah sicer napovedujejo, da bodo vsebino predloga DeSUS še preučili.
V stranki DeSUS želijo odpraviti zaostanek pokojnin iz časa, ko se zaradi varčevalnih ukrepov niso usklajevale. Tako bi se poleg že dogovorjene izredne uskladitve leta 2018 pokojnine izredno usklajevale še v letih 2019-2022, finančni učinek novele je približno milijardo evrov. To želijo po njegovih besedah doseči delno z izrednim usklajevanjem pokojnin v letu 2018 za 1,1 odstotka, kar je v proračunu že dogovorjeno. S pripravljeno novelo pa predlagajo, da bi se pokojnine poleg rednega usklajevanja v letih 2019, 2020 in 2021 izredno usklajevale za po dva odstotka, v letu 2022 pa za en odstotek, je pojasnil.
Zaradi varčevalnih ukrepov so upokojenci po njegovih besedah prevzeli izjemno veliko breme na svoje pleče, sedaj ko pa je gospodarska rast vedno večja in se bo po napovedih analitikov tudi nadaljevala, pa je treba "razmišljati o tem, da upokojencem povrnemo, kar so v preteklosti izgubili". "Zavedati se moramo, da pokojnine niso socialni transferji, ampak pridobljena pravica," je poudaril Jurša. Ob tem je navedel, da je povprečna mesečna starostna pokojnina 612,64 evra, prag revščine, pod katerim je med 280.000 osebami tudi 83.000 upokojencev, pa je 617 evrov.Za predvidene ukrepe v noveli bi bilo treba leta 2019 zagotoviti 95,6 milijona evrov, leta 2020 199 milijonov evrov, leta 2021 310,6 milijona evrov, leta 2022 pa okoli 375,5 milijona evrov, je navedla poslanka.
"Kje so hodili prej tri leta in pol? Tega mandata je praktično konec," je v odzivu na predlog DeSUS dejal vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin. Ob tem je poudaril, da so tudi v NSi za to, da se upokojencem dvignejo pokojnine "na dostojno raven" in da nihče ne bi imel nižje pokojnine od praga revščine. "Se pa sprašujemo, ali je ustrezen način administrativno določanje tega dviga z izrednimi ukrepi, ne da pokojninski sistem prilagodimo demografskim trendom," je navedel.
Tonin se strinja, da je čas gospodarske rasti čas, ko je treba narediti prilagoditve družbenih sistemov. "Me pa preseneča, da je DeSUS vedno blokiral te stvari," je dejal in spomnil, da so v NSi letos predstavili svoj predlog pokojninske reforme. "Preprečujejo vse resne sistemske rešitve, tik pred volitvami pa prihajajo z nekimi izrednimi ukrepi, ki so všečni, vprašanje pa, če so na dolgi rok vzdržni," je dodal in napovedal, da morajo sicer predlog DeSUS še natančneje preučiti.
Tudi poslanec Levice Matej T. Vatovec je v izjavi za medije dejal, da morajo še natančno pregledati določbe danes predstavljene novele. Je pa dodal, da je za višje pokojnine "težko komurkoli reči ne".
Po besedah vodje poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojana Dobovška predlog DeSUS kaže nezaupanje stranke do SMC, zato sprašuje, "ali vlada sploh še vlada". "Če bi bila namera iskrena, bi koalicija zadeve sistemsko uredila, za kar je imela vlada dovolj časa. Tovrstne parcialne rešitve tik pred volitvami so igranje s čustvi najšibkejšega sloja družbe, saj so jih do sedaj obravnavali le kot strošek in breme družbe," je navedel. Ker gre za predlog vladne stranke, bi po njegovih navedbah pričakovali, da je usklajen z ministrstvom za finance in vključen v proračune za naslednja leta.
Tudi poslanka Alenka Bratušek (NP) je opozorila, da so pred dvema tednoma v DZ sprejeli proračun za leto 2019, v katerem pa ni sredstev, ki jih DeSUS predvideva v predlagani noveli. Ob tem je navedla, da so pri obravnavi proračuna vsi poslanci DeSUS glasovali proti njenemu predlogu za izplačilo polnega regresa za upokojence, vrednega "borih 21 milijonov evrov". "Zdaj pa predlagajo to megalomansko spremembo zakona, ki bi lahko resno ogrozila javne finance," je opozorila. Dodala je še, da se je predvolilna kampanja za DeSUS že začela, "stranka pa je že spet pri populističnih predlogih", da bi si z njimi zagotovili oblast, "pa čeprav na škodo cele države".
V DeSUS so namreč pripravili predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ga v sopodpis poslali vsem poslanskim skupinam, vložiti pa ga nameravajo v četrtek. Kot so predstavili na današnji novinarski konferenci, želijo s predlagano novelo odpraviti zaostanek pokojnin iz časa, ko se te zaradi varčevalnih ukrepov niso usklajevale. Tako bi se poleg že dogovorjene izredne uskladitve leta 2018 pokojnine izredno usklajevale še v letih 2019-2022, finančni učinek novele pa je približno milijardo evrov.
V SDS se na predlog DeSUS še niso odzvali, pričakovati je, da bodo podali komentar na četrtkovi novinarski konferenci, na kateri bodo predstavili svoj predlog dopolnitev zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so ga že vložili v parlamentarno proceduro.
SDS predlaga rešitve za dve skupini zavarovancev oziroma upravičencev do pokojnine. Prva skupina so zavarovanci ali upravičenci, ki so pokojninsko dobo dokupili po veljavnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in so v neenakem položaju s tistimi, katerim se je doba prostovoljnega zavarovanja priznala kot pokojninska doba brez dokupa. Druga skupina pa so nekdanji kmečki zavarovanci, ki so v preteklosti plačevali višino zavarovanja za polni obseg pravic, priznalo pa se jim je zavarovanje za ožji obseg pravic in s tem manjša odmera pokojnine, ko so izpolnili pogoje za pridobitev pokojnine.
