Gospodarske krize je že davno konec, zdaj je rast obetavna, kaj pa imajo od tega naši upokojenci? Bore malo, trdijo na Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS).
Profimedia
Fotografija je simbolična
ZPIZ
Pregled postopnega zniževanja razmerij med povprečnimi pokojninami in povprečnimi plačami.
ZDUS zato poziva vlado, da vsaj delno odpravi negativne učinke interventnih ukrepov na ravni pokojnin, ki so občutno prizadeli slovenske upokojence v času trajanja recesije. Ti ukrepi so namreč, ob spremembi sistemske zakonodaje, s katero je urejeno obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, “pogubno vplivali na raven pokojnin in drugih prejemkov iz tega naslova”. Še posebej pa so bili na udaru tisti z najnižjimi pokojninami, razlagajo na ZDUS.
Skoraj odveč je poudarjati, da je kupna moč našega upokojenca nizka, nekateri si komaj zagotavljajo človeka dostojno življenje, brez dramatizacije lahko zapišemo, da so pahnjeni v revščino.
ZDUS zato poslance in vlado poziva, da “nemudoma razmislijo o sprejemu nujnih ukrepov za omilitev negativnih učinkov preteklih interventnih ukrepov, ki so še posebej upokojene, ostarele in bolne prebivalce naše države bistveno bolj in v večjem obsegu prizadeli kot pa ostale prebivalce.”
Kaj predlagajo?
Na področju pokojnin zahtevajo, da se od leta 2018 naprej pokojnine redno usklajujejo tako, kot to določa sistemski zakon:
- da se v letu 2018 in naslednjih letih ob nadaljevanju gospodarske rasti, skupaj z uskladitvijo pokojnin, ki jo na tej podlagi omogoča sistemski zakon, izvede tudi izredne uskladitve, s katerimi bi vsaj deloma nadomestili negativne učinke interventne zakonodaje, ki je od leta 2010 naprej po predhodnih ocenah vplivala na znižanje ravni pokojnin oziroma za 8,4 odstotkov neizplačanih pokojnin.
- uveljavi naj se spremembe lestvice za odmero starostnih (s tem pa tudi predčasnih in invalidskih) pokojnin, določenih v ZPIZ-2, tako, da bi uživalcem zagotavljala za 40 let pokojninske dobe pokojnino najmanj v višini 62,5 odstotkov od pokojninske osnove (sedaj za moške 57,25 odstotkov, za ženske 63,5 odstotkov, nato od leta 2020 naprej 61,5 odstotkov do leta 2022, po izteku prehodnega obdobja pa 60,25 odstotkov);
- postopno naj se zvišuje lestvica od sedanjih 57,25 odstotkov za moške tako, da se v letu 2022 izenači z lestvico za ženske – 61,5 odstotka in v letu 2023 za oba spola zviša na 62,5 odstotkov za 40 let pokojninske dobe.
Predlog stranke DeSUS
Po besedah poslanca DeSUS Uroša Prikla bodo s predlagano novelo povprečna pokojnina znova predstavljala okoli 70 odstotkov povprečne plače, kot je bilo pred gospodarsko krizo.
V DeSUS so pripravili novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero želijo odpraviti zaostanek pokojnin iz časa, ko se zaradi varčevalnih ukrepov niso usklajevale. Tako bi se poleg že dogovorjene izredne uskladitve leta 2018 pokojnine izredno usklajevale še v letih 2019-2022, finančni učinek novele je približno milijardo evrov.
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša pravi, da želijo z novelo nadomestiti tisto, kar so upokojenci izgubili v času gospodarske krize. To želijo po njegovih besedah doseči delno z izrednim usklajevanjem pokojnin v letu 2018 za 1,1 odstotka, kar je v proračunu že dogovorjeno. S pripravljeno novelo pa predlagajo, da bi se pokojnine poleg rednega usklajevanja v letih 2019, 2020 in 2021 izredno usklajevale za po dva odstotka, v letu 2022 pa za en odstotek, je pojasnil.
Pokojnina pridobljena pravica
Zaradi varčevalnih ukrepov so upokojenci po njegovih besedah prevzeli izjemno veliko breme na svoje pleče, sedaj ko pa je gospodarska rast vedno večja in se bo po napovedih analitikov tudi nadaljevala, pa je treba "razmišljati o tem, da upokojencem povrnemo, kar so v preteklosti izgubili". "Zavedati se moramo, da pokojnine niso socialni transferji, ampak pridobljena pravica," je poudaril Jurša. Ob tem je navedel, da je povprečna mesečna starostna pokojnina 612,64 evra, prag revščine, pod katerim je med 280.000 osebami tudi 83.000 upokojencev, pa je 617 evrov.
Za SMC je to "nespodobna predvolilna politična poteza"
Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je po predstavitvi predloga DeSUS dejala, da te poteze niso usklajevali, kot to počnejo sicer. "Zato mi je žal, da jo moram oceniti kot nespodobno predvolilno politično potezo," je dejala. Dodala je, da se bodo z vsebino predloga DeSUS še seznanili in nato ukrepali.
ZPIZ
