"Vlada je med možnimi rešitvami zavrnila kakršnokoli obliko prodaje NLB, tudi po t.i. pred-IPO postopku, o katerem sva na zadnjem sestanku govorili s komisarko," je povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. V petek bomo predstavili podrobnosti našega predloga in opredelili vsa odprta vprašanja, ki se ob njem še porajajo komisiji, je dodala, a opozorila: "Pričakovati je, da bo komisija še preverjala možnosti za izpeljavo kakršnikoli privatizacijskih postopkov."
V predlogu, ki ga bo ministrica predstavila komisiji, gre za to, da bi se obveznost prodaje hčerinskih družb NLB, če ne pride do njene privatizacije do postavljenega roka, nadomestila s finančno kompenzacijo. "Bistvo je, da se banko zaveže, da v določenem časovnem obdobju vplača določen znesek v sklad skladov, ki bi lahko zagotavljal dodatne vire za razvoj malih in srednjih podjetij," je povzela ministrica.
Do kdaj in koliko sredstev, je stvar dogovora oz. pogajanj s komisijo. "Naše izhodišče glede vrednosti je v okvirju, kolikor bi znašala vrednost prodanih filial NLB, če bi jih bilo treba prodati," je povedala. Da položaj NLB ne bi bil konkurenčno boljši, banka ne bi smela sodelovati v finančnih instrumentih, ki bi jih sklad ponujal. "S tem bi imele druge finančne institucije prednost," je menila ministrica.
"Ocenjujemo, da je predlog v duhu dodeljene državne pomoči in da naslavlja vsa vprašanja, zaradi katerih je bila kot ena bistvenih zavez leta 2103 dana zaveza privatizacije banke," je menila. Če bi bilo treba, je Slovenija po njenih besedah pripravljena s komisijo poiskati tudi dodatne kompenzacijske ukrepe, ki bi jih naslovila še odprta vprašanja ali zadrege na strani komisije.
