Na Ljubljanskem barju je gojenje borovnic priporočljiva dejavnost, a okoljevarstveniki ovirajo širitev nasadov, ker naj bi škodljivo vplivali na zaščiteno območje.
50.000 evrov kazni in osem let zapora – s tem so grozili Palčiču.
Tone Palčič je največji slovenski pridelovalec ameriških borovnic. Prek družinskega podjetja Jele Kitt, d. o. o., jih na Ljubljanskem barju goji na enajstih hektarjih. Ima okoli 22.000 grmov in več kot 30 vrst borovnic. Na vsakem grmu pridelajo od pet do sedem kilogramov tega temnomodrega sadeža, kar pomeni od 40 do 50 ton na sezono, ki pri Palčičevih traja od konca junija do začetka oktobra. Želi se širiti, ker barje nudi odlične razmere za gojenje borovničevih grmov. A vedno znova naleti na birokratske okoljevarstvene ovire, saj projekt Natura 2000 zaradi tamkaj živečih metuljev, ptic, hroščev in polžev preprečuje širjenje nasadov.
Palčičevi imajo okoli 22.000 grmov in več kot 30 vrst borovnic.
Ker je družina Palčič ogradila parcelo na območju tako imenovane Amerike in očistila jarke za odvodnjavanje, so okoljevarstveniki zagnali vik in krik.
DOVOLJENJE ZA VSAK POSEG
Krajinski park Ljubljansko barje ima 13.050 hektarjev zavarovanih območij. Čeprav je 83 odstotkov zemljišč v zasebni lasti, morajo lastniki dobesedno za vsak poseg dobiti dovoljenje, pri katerem imajo glavno besedo okoljevarstveniki. Kmetom in pridelovalcem ukazujejo, kdaj naj kosijo travo, ali lahko posekajo grmičevje ali posadijo neko rastlino, za čiščenje kanalov za odvodnjavanje potrebujejo soglasje. »Najraje bi videli, da se Barje spet popolnoma zaraste,« se priduša Tone Palčič, ki na 1,7 hektarja veliki novi parceli ne more gojiti borovnic. »Parcela je v kmetijskih evidencah vpisana kot njiva, kar pomeni, da bi lahko gojil borovnice. Pa ne morem, ne smem,« še pravi. Ko je Palčič za območje, ki je med domačini znano kot Amerika, razkril, da bi posadil borovnice, so nadenj poslali inšpektorje. »Med drugim so mi zagrozili z osmimi leti zapora in okoli 50.000 evri denarne kazni,« pove. Pravi »halo« je bil, ko je zemljišče ogradil in očistil kanale za odvodnjavanje. Da uničuje šoto in nekega metuljčka, so dejali.
Slovenska potrošnja borovnic Slovenska potrošnja borovnic je okoli 10 dekagramov na prebivalca, kar pomeni približno 200 ton na leto. V Sloveniji jih pridelamo med 70 in 100 tonami, drugo morajo trgovci uvoziti.
PALČIČEVA ŠTUDIJA PRAVI DRUGAČE
Družina Palčič je na svoje stroške naročila študijo pri kmetijskem inštitutu, ki je pokazala ravno nasprotno od tistega, kar so trdili ekoteroristi. Jasno so zapisali, da so grmiči borovnic naravno prisotni na šotnih tleh ter da je nasad lahko odličen in racionalen varstveni ukrep, saj je treba zaradi borovnic vzdrževati višjo in stalno gladino podtalnice. Tako ustvarjeni pogoji varujejo šoto, ne pa jo uničujejo, zato nasadi pripomorejo k ohranjanju geološke dediščine.
SKUPAJ PROTI NESMISLOM
Tone Palčič se z EdvardomBešlagičem (skupaj sta ustanovila inštitut za borovnice in jagodičevje) bojujeta proti nesmislom in čakata, da bo birokrate srečala zdrava pamet. Nihče ne pravi, da bi celotno Barje spremenili v eno samo veliko gojišče borovnic. Če bi od tega velikega območja samo odstotek ali dva zemlje namenili za gojenje borovnic, bi Slovenija z borovnicami lahko postala samooskrbna država, zaradi vrhunske kvalitete bi jih celo izvažali.
