Omenjeno ministrstvo je zavezano, da najmanj vsakih pet let ugotovi višino minimalnih življenjskih stroškov. »Če razlika med višino veljavnega osnovnega zneska minimalnega dohodka in višino na novo ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov presega 20 odstotkov, določi novo višino osnovnega zneska minimalnega dohodka,« so sporočili. Ker je bila višina minimalnih življenjskih stroškov zadnjič ocenjena leta 2009, so naročili novo raziskavo.
»Ministrstvo predlaga tudi spremembo lestvice, s katero se določa višina denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka za samsko osebo oziroma za posameznega družinskega člana družine. V letu 2014 so bili namreč sprejeti ukrepi, ki so okrepili socialni položaj predvsem družin z otroki (npr. da se del otroškega dodatka ne upošteva kot dohodek), ne pa tudi samskih oseb.«
Nova raziskava
»Leta 2009 so osnovni minimalni življenjski stroški, ki omogočajo preživetje samske odrasle osebe (najnujnejše izdatki za življenjske potrebščine), znašali 385,08 evra. Zaradi realno nizke minimalne plače (in tudi povprečne plače) in posledično nesprejemljivega razmerja med denarno socialno pomočjo in najnižjimi plačami oziroma med socialnim varstvom in trgom dela, se je osnovni znesek minimalnega dohodka leta 2010 določil v višini 75 odstotkov oziroma v višini 288,81 evra, kar je takrat predstavljalo okoli 50 odstotkov neto minimalne plače,« so pojasnili.
Kaj pa kaže nova raziskava? Da višina osnovnih minimalnih življenjskih stroškov znaša 441,67 evra. Da bi ohranili podobno razmerje z neto minimalno plačo kot leta 2010 ter ob upoštevanju tveganja pasti neaktivnosti, z novelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih kot »nov osnovni znesek minimalnega dohodka« predlagajo 331,26 evra, kar predstavlja 75 odstotkov višine osnovnih minimalnih življenjskih stroškov.
Trenutna socialna pomoč znaša 297,53 evrov – kar pomeni, da bi se povečala za 11,34 odstotka.
