V Sloveniji vsako leto umre med 19.000 in 20.000 prebivalcev, lani jih je umrlo 19.689, kar pomeni povprečno 54 na dan. Največ oseb umre v zimskih mesecih, od decembra do marca, najpogostejši razlog pa so bolezni obtočil. Povprečna starost ob smrti je nekaj več kot 77 let, so pred dnevom spomina na mrtve navedli na Statističnem uradu RS (Surs).
Po podatkih Sursa, ki so jih predstavili na današnji novinarski konferenci, se v zadnjih 30 letih število umrlih v Sloveniji ne spreminja veliko, se je pa v tem času za osem let povišala povprečna starost umrlih, ki je bila pred tremi desetletji 69 let. Povprečna starost umrlih moških v letu 2016 je bila 73 let, povprečna starost umrlih žensk pa okoli 81 let.
Regije, čas, spol in bolezni
Naravni prirast v Sloveniji je bil lani že enajsto leto zapored pozitiven, rodilo se je namreč 656 prebivalcev več, kot jih je umrlo. Leta 2015 je bil sicer naravni prirast za 151 oseb večji od lanskega, so še navedli na Sursu.
Razlike v starosti umrlih so tudi med regijami. Najvišja povprečna starost umrlih lani je bila v goriški statistični regiji, in sicer 78,7 leta, najnižja pa na Koroškem, kjer so bili umrli prebivalci v povprečju stari 75,2 leti.
Običajno največ oseb umre januarja, lani jih je v tem mesecu umrlo 9,9 odstotka, marca jih je umrlo 9,3 odstotka. Najmanj, in sicer 7,4 odstotka jih je umrlo junija.
Približno polovica jih je umrla v zdravstveni ustanovi, 42 odstotkov jih je umrlo doma, šest odstotkov pa drugje, in sicer v naravi, delavnici, na gradbišču. Med slednjimi so prevladovali moški, in sicer jih je bilo 63 odstotkov.
Zaradi bolezni obtočil je v preteklem letu umrlo 39,7 odstotka prebivalcev, med njimi jih je približno četrtina umrla zaradi posledic srčnega infarkta in prav tako približno četrtina zaradi možganskih krvavitev oziroma kapi.
Drugi najpogostejši vzrok smrti v preteklem letu, zaradi katerega je umrlo 31,7 odstotka prebivalcev, so bila rakava obolenja. Smrti zaradi rakavih obolenj so sicer glavni vzrok smrti pri moških.
Vsak četrti moški in vsaka deveta ženska
Delež prezgodnje umrljivosti - torej smrti pred dopolnjenim 65. letom starosti - je pri moških višji kot pri ženskah. Med umrlimi moškimi je lani pred navedeno starostjo umrl vsak četrti, med umrlimi ženskami pa vsaka deveta. Stopnja prezgodnje umrljivosti se sicer zmanjšuje, pred 20 leti je bila 29-odstotna, lani pa 18,1-odstotna.
Z višanjem povprečne starosti umrlih se povečuje tudi pričakovano trajanje življenja. Lani v Sloveniji rojeni deček lahko pričakuje, da bo ob nespremenjeni umrljivosti dočakal 78 let, deklica pa skoraj 84 let. Pričakovano trajanje življenja se je v zadnjih treh desetletjih za moške zvišalo za deset let, za ženske pa za osem let.
