Dobičkonosnost naložb, ki jih upravlja Slovenski državni holding (SDH), je bila leta 2016 najvišja doslej. Letos je tako prejel rekorden znesek izplačanih dividend, in sicer 257 milijonov evrov oziroma za 38 odstotkov več kot lani. Vrednost portfelja v upravljanju SDH se je zmanjšala za deset odstotkov – na 10,4 milijarde evrov. Od skupnega zneska izplačanih dividend je SDH prejel 211 milijonov evrov od družb z neposrednim lastniškim deležem države, ki so v njegovem upravljanju. To je za 49 odstotkov več kot leto prej. Najvišje dividende sta izplačali obe banki v stoodstotni državni lasti – Abanka in NLB, skupaj 133 milijonov evrov. Dodatno je SDH prejel 46 milijonov evrov dividend od naložb, v katerih je lastnik sam. Ta številka je od lanske višja za 4,8 odstotka.
Največ prispevale banke
NLB
Vlada se je pri Evropski komisiji zavezala, da bo do konca leta 2017 prodala svoj delež v NLB. Da bi kljub vsemu ohranili vpliv v tej banki, si želi država ohraniti 25 odstotkov lastništva in eno delnico, novim lastnikom pa prepovedati višjo koncentracijo lastništva.
Država je največ dividend prejela od Abanke, NLB, Telekoma Slovenije in Zavarovalnice Triglav, SDH pa od Zavarovalnice Triglav, Krke, Petrola in Pozavarovalnice Sava, je razvidno iz objavljenega letnega poročila za leto 2016. Rast donosnosti lastniškega kapitala (ROE) naložb države in SDH se je po letu 2015 nadaljevala tudi lani, a še vedno zaostaja za načrtovano v strategiji upravljanja kapitala, ki je bila sprejeta leta 2015. Kot piše v decembra lani prenovljenih merilih za merjenje uspešnosti poslovanja družb s kapitalsko naložbo države, je ključen cilj ustvarjanje donosa kapitala v višini osem odstotkov na knjigovodsko vrednost kapitala v letu 2020. Lani je čista dobičkonosnost lastniškega kapitala znašala šest odstotkov, potem ko je bila leto prej pri 4,7 odstotka. Pri tem v SDH poudarjajo, da je visoka donosnost kapitala dosežena kljub dejstvu, da je med naložbami v lasti države dve tretjini strateških, katerih prioriteta je doseganje strateških ciljev, torej uresničevanje pomembnih družbenih interesov.
Ugodna gospodarska klima
V SDH so v poročilu pohvalili delo uprav, nadzornih svetov in zaposlenih v samih družbah, a obenem priznali, da so k dobrim poslovnim rezultatom družb v upravljanju lani prispevale tudi izboljšane gospodarske razmere, po obsežnih dokapitalizacijah v letih 2013 in 2014 pa so se začeli kazati tudi rezultati v največjih bankah, pravijo v SDH.
Prodaja se nadaljuje
Čeprav državna podjetja znova ustvarjajo visoke dobičke, pa se nadaljuje prodaja državnih naložb. Do konca leta 2016 je bilo prodanih osem kapitalskih naložb s seznama 15 podjetij, ki ga je leta 2013 potrdil državni zbor. Od tega so šest prodaj izvedli že predlani, lani pa so bile prodane delnice družbe Adria Airways, dokončno je bila realizirana tudi prodaja Nove KBM. Prav tako je SDH lani prodal sedem manjših kapitalskih naložb, ki so bile opredeljene kot portfeljske.
Letos sta se uspešno zaključili še dve pomembnejši transakciji, in sicer prodaja delnic Palome in Cimosa. SDH je sodeloval tudi pri aktivnostih, povezanih s postopkom statusnega preoblikovanja družbe Geoplin, ter podpisal menjalno pogodbo, na podlagi katere bo Petrol postal večinski lastnik Geoplina, država pa večinska lastnica družbe Plinovodi. Ta pogodba še ni uresničena.
SDH je lani vodil tudi nekatere aktivnosti, ki so povezane s pridobitvijo kapitalskih naložb. Po odplačnem prenosu terjatev in obveznic Save od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) ter uspešni izvedbi prisilne poravnave je v Savi pridobil 22,56-odstotni lastniški delež. Lastniške deleže je v svojem imenu oziroma v imenu države pridobival tudi v Polzeli in Petrolu.
Prodaja NLB v krepkem zaostanku
Prodana podjetja Država je od sprejema strategije do danes že prodala Helios, Fotono, Novo KBM, Cimos, Adrio Airways, Casino Portorož in nekaj manjših naložb.
Abanka in NLB sta, kot smo zapisali, prispevali največji delež v državni mošnjiček, a bosta zaradi zavez do EU in mednarodnih finančnih institucij deležni prodaje. V SDH trdijo, da se bo privatizacija Abanke zaključila skladno z zavezo Evropski komisiji, torej do konca julija 2019; SDH bo postopek prodaje začel prihodnje leto. Vprašanje pa je, ali se ne bo tudi pri tej prodaji zataknilo tako kot pri prodaji NLB. Ta bi do konca letošnjega leta že morala imeti nove lastnike, a si naša država obeta, da si bo v Bruslju lahko izpogajala nove pogoje in v naši največji banki ohranila odločujoč vpliv.
Telekom
Na seznamu 15 podjetij, za katera je država že potrdila, da so namenjena prodaji, je tudi Telekom Slovenije, ki je lani ustvaril skoraj 40 milijonov evrov dobička. Leta 2015 je bilo podjetje tik pred prodajo, nato pa se je zaradi odlašanja vlade edini ponudnik, sklad Cinven, umaknil. Od takrat govora o prodaji ni več, kljub velikemu dobičku pa se je knjigovodska vrednost podjetja zmanjšala. »O tem še nismo odločili. Telekom je še v procesu prestrukturiranja in optimizacije, da bomo lahko iztržili najvišjo ceno. Ampak postopka (prodaje) v tem trenutku ne bomo odpirali,« je neprodajo Telekoma komentirala prva dama SDH Lidija Glavina.
Vedno bolj se zatika
Država bi morala prodati tudi podjetje Unior, a je konzorcij prodajalcev Uniorja, v katerem so bili SDH, Kad, Alta skladi in Zavarovalnica Triglav, ki imajo skupno v lasti nekaj manj kot 55-odstotni delež osnovnega kapitala Uniorja, minuli teden ustavil prodajo družbe. »Vsako podjetje je treba za prodajo pripraviti, tudi Unior, čeprav ima zelo dobre rezultate. Prizadevali si bomo, da damo na trg čim večji delež, saj sicer zbijamo ceno, tako da bomo ob pravem času skušali oblikovati nov prodajni konzorcij s čim večjim številom delnic,« je Lidija Glavina pojasnila razloge za ustavitev prodaje.
