Predsednik republike mora s svojimi proračunskimi sredstvi ravnati »v največji možni meri varčno in racionalno«, so nam na naša vprašanja, kje potrošijo 2,3 milijona evrov letnega proračuna, odgovorili v uradu predsednika republike. Številka nemara deluje visoka, vendar moramo upoštevati, da se je obseg proračuna od leta 2010 zmanjšal za dobro tretjino.
Še leta 2010 je imel takratni predsednik republike Danilo Türk na voljo še poltretji milijon, po tem letu pa je količina sredstev začela strmo padati. Türkov naslednik Borut Pahor se je zato moral odpovedati brunarici na Brdu, ki je bila potrebna obnove, že brez tega pa je predsedniški proračun letno osiromašila za od pet do sedem tisoč evrov.
Brez žepnine tudi prva dama
»Že 30 let neperfekten par,« je ob okrogli obletnici zveze s Tanjo Pečar aprila zapisal Pahor. Ob protokolarnih napovedih Pahor izrecno zahteva, naj se Pečarjeve ne naziva s prvo damo, temveč kot njegovo partnerico. Tega protokola pa se Pečarjeva drži tudi pri odmerjanju financ, saj se je z izjavo odpovedala pravici do nadomestil, ki ji sicer pripadajo po zakonu. Uveljavljala bi lahko mesečno nadomestilo za kritje stroškov, ki jih ima z opravljanjem protokolarnih in drugih obveznosti, in pravico do plačane odsotnosti z delovnega mesta.
Krčenje zaposlenih in odpoved dnevnicam
Pahor je varčeval tudi pri sebi, odpovedal se je namreč dnevnicam za službene poti, glede na svojega predhodnika pa je tudi zmanjšal število podrejenih. »Na uradu predsednika republike je … zaposlenih skupaj 38 funkcionarjev in javnih uslužbencev, poleg tega en funkcionar svojo funkcijo opravlja nepoklicno. To je pet zaposlenih manj kot decembra 2012 ob koncu mandata predsednika republike dr. Danila Türka, ko je bilo v uradu skupaj 43 zaposlenih,« so sporočili z urada.
Kot smo že omenili, se je Pahor odpovedal protokolarni brunarici na Brdu in vso dejavnost opravljal v stavbi na Erjavčevi 17. Za njeno vzdrževanje je proračun urada letos odmaknil 33.306 evrov, v kar je vključeno tudi plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki so ga plačali Mestni občini Ljubljana.
Varčevanje jim je narekoval zakon
Predsednikov urad je moral porabo po gospodarski krizi leta 2008 zmanjševati v skladu z varčevalnimi ukrepi države, vključno z izvajanjem zakona o uravnoteženju javnih financ. Ta jim je tudi prepovedal zaposlovanje, zato zaposlenih, ki so urad zapustili, niso nadomeščali, prav tako v sistematizaciji delovnih mest niso ustvarjali novih, ravno nasprotno. »Iz sistemizacije so se črtala delovna mesta, ki jih zaradi organizacije dela nismo potrebovali in so bila že dlje časa nezasedena,« navajajo.
»Skupno smo sredstva za investicije zmanjšali za 55 odstotkov, materialne stroške za 38 odstotkov, sredstva za odlikovanje za 43 in plače za 15 odstotkov,« so odgovorili na uradu.
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
