Učenci in dijaki novo šolsko leto običajno začnejo 1. septembra, medtem ko se za učitelje začne že nekaj dni prej, za vodstva šol pa že januarja.
Revija Zarja
21.850 otrok bo v petek prvič stopilo v šolo.
Kdaj učitelji začnejo novo šolsko leto, je sicer odvisno od vsake šole posebej, običajno pa je to od 10 do 14 dni pred prvim šolskim dnem. Vodstveni kader, kot je povedal ravnatelj Osnovne šole Vič Sašo Vlah, priprave na novo šolsko leto začne že veliko prej, januarja, ko pripravijo sestanek s starši bodočih prvošolcev. Februarja sledi vpis bodočih prvošolcev, že maja pa morajo predvideti število vseh učencev v naslednjem šolskem letu. Glede na to se namreč oblikuje število oddelkov.
Takoj ko se konec junija šolsko leto za učence zaključi, se učitelji dogovorijo, katere oddelke bodo poučevali naslednje šolsko leto. Oblikujejo učne skupine za 8. in 9. razrede, od ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pa prejmejo informacijo o številu ur za podaljšano bivanje, na podlagi česar naredijo skupine in določijo učitelje, ki bodo poučevali v podaljšanem bivanju. Če se število oddelkov poveča, morajo objaviti tudi javne razpise za nove učitelje.
Bobo
V osnovno šolo bo letos vključenih 4332 otrok več kot v lanskem šolskem letu.
Sodelovanje s policisti in četrtnimi skupnostmi
Urnik za prihodnje šolsko leto izdelajo med poletnimi počitnicami, ko so znani vsi podatki, ki jih potrebujejo, prav tako poročilo preteklega leta in letni delovni načrt za novo šolsko leto, v katerem je predvideno vse. Vsi zaposleni se na šoli znova zberejo konec avgusta, ko sledijo še zadnje priprave na pouk. »Pripravimo sestanke z učitelji in s strokovnimi aktivi ter pedagoško konferenco, kjer učitelje seznanimo z morebitnimi okrožnicami ministrstva, novostmi, ki so predvidene v naslednjem šolskem letu, določimo tudi dodatne zadolžitve učiteljev, ravnatelji območnega aktiva pa imamo posvetovalni sestanek pred novim šolskim letom. Prav tako se sestanem s predstavniki četrtne skupnosti in okrožnim policistom, da dorečemo zadeve glede prometne varnosti v prvih šolskih dneh,« pravi Vlah. Dodaja, da improvizacij ob samem začetku pouka ni, »saj vse stvari načrtujemo dovolj zgodaj«.
V Svizu opozarjajo, da je glede na statistike vrednotenje delovnih mest z univerzitetno izobrazbo v izobraževanju, znanosti in kulturi bistveno nižje kot recimo v državni upravi.
Višje plače
V novem šolskem letu lahko sicer nekateri zaposleni v vzgoji in izobraževanju računajo na višje plače, kar prinaša dogovor o odpravi plačnih anomalij, ki so ga nedolgo tega podpisali sindikati in vlada. Plače se bodo izboljšale na nekaterih delovnih mestih, ki so uvrščena do 26. izhodiščnega plačnega razreda. Zvišanje za dva plačna razreda je predvideno za tri delovna mesta, in sicer laborant II, laborant III in pomočnik vzgojitelja. Ob tem pa se dvigujejo plače tudi nekaterim zaposlenim na delovnih mestih iz plačne skupine J, ki so prav tako zaposleni v zavodih na področju vzgoje in izobraževanja, na primer na določenih delovnih mestih računovodij, hišnikov in čistilk.
Odpravljene anomalije
Po oceni ministrstva za javno upravo se bo za odpravo anomalij na delovnih mestih s področja vzgoje in izobraževanja namenilo približno 7,1 milijona evrov letno, pri čemer pa je treba upoštevati, da v tej številki niso zajeta delovna mesta plačne skupine J, za katera se v skupnem znesku namenja 26,6 milijona evrov. Ob tem se bodo po napovedih že kmalu začela pogajanja tudi za tiste nad 26. plačnim razredom. Pričakovanja Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so precejšnja, ob odpravi anomalij pričakujejo tudi dvig plač, s katerim bi sledili zdravniškemu dogovoru.
