Vremenska pratika za Bloke je na voljo na spletišču Združenja vojaških gornikov Slovenije.
Vremena se z eno ljudsko modrostjo seveda ne da opisati, vendar stoletja izkušenj iz ljudske zakladnice vseeno kažejo nekakšno sliko, ki zna dvigniti obrv marsikaterega ljubiteljskega gojitelja. Na včerajšnje Marijino vnebovzetje nas je povečini pričakalo sončno vreme, zato so nekateri vinarji zagotovo trknili s kozarci. Najbrž poznajo rek »jasna velika maša, sladko vince prinaša.« »Veliki šmaren,« najstarejši Marijin praznik, s sladkobo vina zagotovo nima veliko opraviti, je pa cuker v žlahtni kapljici nesporno povezan z vročim avgustom, če ta seveda ni obarvan z drugimi naravnimi pojavi. Toča in suša, ki tudi letos nista umanjkala, sta znana uničevalca pridelka. Tako so pridelovalci bržkone bolj pozorni na modrost »če je v jasnem trte cvet, teče dosti vinca v klet.«
»Vzvišen mesec«
Avgust je »vzvišen« mesec, poimenovan po rimskem cesarju Avgustu, slovenščina pa ga pozna tudi pod drugimi imeni, kot so vršenj, osemnik, velikomešnjak, prašnjek, mlatnik, otavnjak, medmašnik, toplan ali semenec. Zadnji poletni mesec je nadvse primeren za nabiranje energije za drugi del leta. In kaj prinaša? Dušan Kaplan v svoji bloški pratiki pravi, da so »mogoči prav nenavadni dogodki.«
Vreme naj bi se v drugi polovici avgusta ravnalo po vetrovih. Lepo in vroče naj bi bilo tudi po mlaju (21. avgusta), vendar zna poletno vzdušje kvariti močan veter. Tako naj bi bilo vse do prvega krajca (29. avgusta), ko nas bo dež za kakšen dan spomnil, da je pred vrati jesen. Vreme se bo skazilo! Dan ali dva bo hladno in deževno, v prvih dneh septembra pa se bo znova zjasnilo in bo prav prijetno toplo.
In kaj pravijo ljudske modrosti?
Ste se uzrli kaj proti našim vrhovom? »Če se srpana po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske dni,« namreč rečejo. Pazljiv je treba biti tudi zarana, saj »če se megla zjutraj vzdiguje, slabo vreme napoveduje, če pa jo zemlja popije, lepo vreme trka na duri.« Kot že rečeno, so bili včeraj, ko smo se spomnili, kako je Devico Marijo vzelo nebo, na preži zlasti vinogradniki. Ljudska zakladnica jim na dušo namreč polaga še naslednje: »velike maše sonce da dosti vina sladkega,« »veliki šmaren brez dežja, sladko vince da,« »o velikem šmarnu lepo, jeseni dosti grozdja bo,« in »če na velikega šmarna sonce peče, dobro vince v sode teče.«
Ljudske modrosti zaupajo tudi Jerneju, ki ga slavimo 24. avgusta. Pravimo, da »rada po vremenu Jerneja se cela jesen nareja« in »slana Jerneja, gotovo zijala bo vrana,« bojijo pa se ga tudi čebelarji, saj »strd za potice popijejo Jernejeve meglice.« Spet se bodo zdrznili vinarji, saj »če Jernej že zrelo grozdje najde, bodo blagoslova polne brajde.«
Za oreharje bo zanimivo na Janeza (29.), ko nastopi prvi krajec. Če bo dežilo, se jim slabo piše, saj stari rek pravi, da »orehe piškave stori, če na Janeza glave deži.«
Sicer pa naj bi nas čakal umirjena in počitniška druga polovica mesece. »Mogoči so prav nenavadni dogodki. Tudi pozitivni,« pravi pratika.
