Pogajanja med sindikati in vlado za višje plače v plačnem razredu J bodo sicer prinesla rahlo izboljšanje, a ga zaposleni ne bodo občutili.
Pogajanja o odpravi plačnih anomalij v javnem sektorju so spet pokazala na slabosti slovenskega plačnega sistema. Glede na trenutni predlog bo vlada za odpravo anomalij v najnižjem plačnem razredu, torej razredu J, namenila 26,6 milijona evrov. A ker je osnovna plača zaposlenih v tem sektorju krepko pod minimalno plačo, se dejanske plače ne bodo zvišale, ampak bodo izplačila še vedno ostala na ravni minimalne plače.
Koliko plač poznamo v Sloveniji?
Da bi lahko pojasnili, zakaj je temu tako, moramo najprej razjasniti pojma osnovne in izhodiščne plače. Osnovna plača je fiksna plača in je za posamezno delovno mesto določena v pogodbi o zaposlitvi glede na zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo. Z aneksom k pogodbi o zaposlitvi se osnovna plača delavca z njegovim soglasjem lahko spremeni. Najnižja osnovna plača je določena v kolektivni pogodbi in velja za izhodiščno plačo. Najnižja izhodiščna plača v javnem sektorju je trenutno vredna 440 evrov. Pod minimalno plačo pa je prvih deset plačnih razredov od skupaj 65.
Minimalna plača
Čeprav so najnižje izhodiščne plače krepko pod minimalno, pa vsi zaposleni dobijo izplačan vsaj minimalni znesek nekaj čez 800 evrov bruto oziroma 602 evra neto, saj je tako določeno v zakonu o minimalni plači, ki je bil sprejet leta 2010. Pred poletjem so sindikati zahtevali izenačitev najnižje izhodiščne plače z minimalno, a so delodajalci idejo zavrnili, saj naj bi tako zvišanje plač podrlo plačni sistem in povzročilo izgubo delovnih mest.
Kaj sodi v minimalno plačo
V minimalno plačo sodijo vsi elementi plače, kot jih navaja zakon o delovnih razmerjih, torej osnovna plača delavca za določen mesec, del plače za delovno uspešnost in dodatki, ki mu pripadajo, razen dodatka za delo prek polnega delovnega časa. Dodatno je zakon o dopolnitvi zakona o minimalni plači iz minimalne plače izvzel še tri dodatke za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo ter dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Poleg tega v minimalno plačo ni mogoče vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (na primer povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (na primer regresa za letni dopust, odpravnin, jubilejnih nagrad).
