Intervju z Igorjem Velovom

"Oči med telefoniranjem gledajo na cesto, vendar možgani ne vidijo, saj so zaposleni drugače"

Marija Šelek / Zarja
17. 7. 2017, 06.50
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Se moramo na gnečo na cestah kar navaditi? Letos bo oziroma je še huje.

STA
Mag. Igor Velov o naših cestah in nevarnih telefonih.

Na naših cestah je vedno več prometa, tako tranzitnega kot tovornega, prav tako pa se strmo povečuje število tistih z vozniškim dovoljenjem. Direktor Javne agencije RS za varnost prometa Igor Velov opominja: »Še pred 20 leti je na slovenskih cestah v veliko manj zahtevnih razmerah umrlo 500 ljudi. Zdaj govorimo o 120 mrtvih na leto, kar pa je še vedno preveč.«

Pred kratkim so v agenciji skupaj s strokovnjaki za aplikativno nevroznanost iz podjetja Blckb, v katerem uporabljajo nevrotehnologijo za merjenje in analiziranje podatkov zunaj medicinskih laboratorijev, v resničnem vsakdanjem življenju ljudi, opravili raziskavo in ugotovili, da uporaba telefona med vožnjo vpliva na delovanje naših možganov.

Zakaj ste se lotili tovrstne raziskave in ali so kaj podobnega že storili v tujini?

Lani smo z anketo dobili podatek, da kar 75 odstotkov ljudi pri nas med vožnjo uporablja telefon. V zadnjih letih je uporaba prenosnega telefona med vožnjo strmo narasla, najsi govorimo o telefoniranju, pošiljanju kratkih sporočil, o branju pošte ali celo o sodelovanju na družbenih omrežjih. Zato smo v agenciji med prvimi v Sloveniji začeli opozarjati na to vprašanje in začeli nacionalno akcijo Ne uporabljaj telefona med vožnjo. Delovanje smo letos nadgradili še z raziskavo, ki je empirično dokazala, da je to početje izjemno nevarno, in to za vse, ne glede na starost, izkušnje ali spol. Nekateri namreč zmotno mislijo, da so za vožnjo bolj sposobni in da lahko opravljajo oboje hkrati – varno vozijo in telefonirajo. V raziskavi, v kateri so sodelovali različni profili prostovoljcev, se je jasno pokazalo, da oči med telefoniranjem gledajo na cesto, vendar možgani ne vidijo, saj so zaposleni drugače. Prvi na svetu smo izvedli tovrstno raziskavo v realnih razmerah. Druge študije so bile do zdaj opravljene samo na simulatorjih. Ključno sporočilo tega eksperimenta pa je, da je tisti del možganov, ki skrbi za koordinacijo, motoriko, pozornost, med telefoniranjem tako obremenjen, da takrat nismo varni vozniki.

Kakšna je kazen za uporabo telefona med vožnjo?

»Postavite se ob kakšno križišče v Ljubljani in videli boste, da skoraj vsak tretji uporablja telefon med vožnjo: mladi, stari, poslovneži, očetje in matere, ki prevažajo otroke … To je neodgovorno! Sem oče štirih otrok, peti je na poti, in tudi sam sem se moral disciplinirati, da med vožnjo ne uporabljam telefona.«

120 evrov. Se pa v drugih državah zavedajo, da ta prekršek vodi do vedno hujših posledic, zato ga že sankcionirajo strožje kot pri nas. Če vas v Italiji s telefonom med vožnjo dobijo dvakrat v enem letu, vam bodo začasno prepovedali vožnjo. Tudi v Angliji vozniku začetniku pri tovrstnem početju prepovedo vožnjo. Prepričan sem, da se bo tudi pri nas zakonodaja na tem področju morala spremeniti. Predlagali smo, da bi se ta prekršek obravnaval kot hujši in bi bil kot tak sankcioniran vsaj s tremi točkami. Soočamo se z nesrečami, ko na lepi, ravni in pregledni cesti tovornjak ali osebno vozilo trči v vozilo pred seboj ali v cestno zaporo – ker vozniki niso pozorni. Postavite se ob kakšno križišče v Ljubljani in videli boste, da skoraj vsak tretji uporablja telefon med vožnjo: mladi, stari, poslovneži, očetje in matere, ki prevažajo otroke … To je neodgovorno! Sem oče štirih otrok, peti je na poti, in tudi sam sem se moral disciplinirati, da med vožnjo ne uporabljam telefona – zaradi njih, ker jim želim biti dober zgled, in tudi zaradi varnosti drugih udeležencev v prometu. Vse lahko počaka, le življenje ne. Nastajajo taki absurdi, da si vozniki tovornjakov med vožnjo krajšajo čas z gledanjem filmov ali branjem časopisov. Nadzor in zakonodaja se bosta morala spremeniti.

Verjetno pa za stanje na naših avtocestah (in zelo obremenjeni ljubljanski obvoznici) ne moremo okriviti telefonov – ali pač? Tudi pred dvema letoma še obvladljiva štajerska avtocesta je med tednom grozljivka.

Preberite še: Promet duši preobremenjene dele avtocest! Kaj načrtuje Dars?

Svoje vprašanje bi morali nasloviti na pristojne institucije. Naloga agencije je informiranje, izobraževanje in na vaše vprašanje lahko odgovorim s strokovnega vidika, z nekaj številkami. V zadnjih letih se v Sloveniji število imetnikov vozniških dovoljenj povečuje, močno se nam stara populacija – skoraj polovica voznikov je starejših od 65 let, vedno več pa je tudi tranzitnega in tovornega prometa. Po številu registriranih vozil smo v evropskem vrhu. Vedno več je imetnikov dovoljenj različnih kategorij, na primer motoristov. Število prevoženih kilometrov, raznovrstnost prometa in promet so vse večji, to velja za vse evropske države, na samo za Slovenijo. Izziv je že to, da se število smrtnih žrtev sploh ne povečuje, kaj šele, da jih zmanjšujemo – kar pa jih.

Morali bomo ne samo razmišljati, kako zgraditi dodatne ceste, dejansko smo ujetniki prostora, temveč tudi o voznih navadah. Ko se vsako jutro peljem iz Kranja v Ljubljano, v 90 odstotkih vozil sedi samo en človek, pred našimi hišami stojita dva ali celo več avtomobilov. Treba bo uporabljati več potniškega prometa, morda deliti avtomobil, kot to poznajo v številnih državah, kdaj kam oditi tudi peš ali s kolesom – to bo pomagalo bolj kot razmišljanje zgolj o razširitvi in graditvi cest. Javni prevoz in izboljšanje kolesarskih stez se v Ljubljani pa tudi v Kranju izboljšujeta, sledili bodo drugi kraji, o tem sem prepričan. Optimističen sem tudi zato, ker je država začela vlagati tudi v urejanje državnih cest.

Kot Javna agencija RS za varnost prometa smo samo kamenček v mozaiku – skupaj z vozniki, preventivo, nadzorom, vzgojo, zakonodajo in infrastrukturo moramo usklajeno delovati. Komuniciranje je v zadnjih dveh letih boljše, sodelovanje prav tako, vedno več je nevladnih organizacij, ki delujejo na tem področju in jih sofinanciramo – v šole jasno in odločno vstopamo s prometno vzgojo. Na tem mestu moram pohvaliti ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, s katerim dobro sodelujemo in ki je izjemno naklonjeno našemu predlogu – uvajanju prometne vzgoje v osnovne in srednje šole. Ampak vse to bo dalo rezultate šele čez čas.

Kaj bo pa v tem poletju, pred katerim se nekateri že tresejo? Prvi preizkus je bil na praznični četrtek (v sosednjih državah) pred tremi tedni – bil je grozljiv dan. Se moramo morebiti z gnečo dokončno sprijazniti in se nanjo navaditi?

»Pri tujih voznikih predvsem tovornih vozil lahko nadzor veliko naredi, saj sami povedo, da se v Nemčiji in Franciji zaradi nadzora in hujših kazni obnašajo drugače.«

Jasno je, da se v času dopustov poveča tranzitni promet tudi skozi Slovenijo – letos pa bo po moji oceni še hujše, ker bo naval turistov na Hrvaško, saj velja za varno državo. Če vemo, da je visoka sezona od 15. julija do 15. avgusta, pač moramo pričakovati gnečo. Na dopust odhajamo za 14 dni, pri tem pa hitimo, ker želimo pridobiti tri ure. Čemu?! Treba je pravilno načrtovati pot – se izogibati vročemu delu dneva in največjim zastojem. V Sloveniji poznamo svoje ceste, zato razmislite o kakšnem ovinku oziroma obvozu. Dars bo letos še več pozornosti namenil pravočasnemu obveščanju o zastojih in obvoznih poteh, mi pa bomo tujcem na mejah delili zloženke, v katerih bodo v več jezikih razložene nevarnosti, ki jim pretijo, najbolj pogosti prekrški, ki jih tuji vozniki povzročajo, ter jih nagovarjali, naj ravnajo varno. Po drugi strani pa bo tudi policija povečala nadzor. Delujemo usklajeno. Ko gremo na dopust, si vzemimo čas – naj potovanje do cilja ne bo stres, temveč del dopusta, del doživetja.

Nujen bi bil tretji pas za tovorna vozila, ki zdaj dobesedno hromijo promet. Se strinjate?

Na tem mestu vam lahko odgovorim predvsem kot udeleženec v prometu in nekdo, ki že vrsto let dela na področju prometne varnosti. Agencija nima pristojnosti urejanja in načrtovanja cest. Zaradi pretočnosti bi bil tretji pas zagotovo zaželen, ampak potrebe, investicijo in prostorsko umestitve morajo pa komentirati za to pristojni. Strinjam se, da se bo za tovorni promet morala najti neka rešitev, saj zelo obremenjuje avtoceste.

Postaja že nevarno.

Tudi pri nadzoru se bodo stvari izboljšale, sem optimističen. Nadzor ni samo policija, uvedemo lahko tehnične rešitve, kot je sekcijsko merjenje hitrosti. Italijani so po uvedbi sekcijskega merjenja na vseh avtocestah prepolovili hitrosti in zmanjšali število smrtnih žrtev. Svoje pa morajo narediti tudi vozniki sami. Pri tujih voznikih predvsem tovornih vozil lahko nadzor veliko naredi, saj sami povedo, da se v Nemčiji in Franciji zaradi nadzora in hujših kazni obnašajo drugače.

Bi bilo mogoče tovorni promet prepovedati ali omejiti že v petek popoldne?

Te omejitve je treba uskladiti tudi s sosednjimi državami in treba jih je uvesti po pameti, da ne ogrožamo prevozniške dejavnosti in povzročamo gospodarske škode. Težava pri nas je tudi ta, da nimamo dovolj ustreznih površin, kjer bi lahko tovorna vozila počakala. Bencinske črpalke in parkirišča ob avtocesti so polni. Na koncu bi dodal, da seveda je naloga države, da vlaga v infrastrukturo, posodabljanje cest, da na področju varnosti v prometu ne varčuje, kot je pred leti, vendar pa je na koncu za varnost vedno odgovoren voznik sam. Postavimo si ogledalo, oziroma kot je dejal Mladen Avrilović, ki ima bogate mednarodne izkušnje s treningi varne vožnje in enega najboljših centrov varne vožnje v Srbiji: »Država je zadnja, ki je dolžna poskrbeti za varnost na cesti. Prometna varnost ne nastane tako, da čakamo, kdaj bo končno nekje postavljen nov znak, temveč da se pogledamo v ogledalo in si priznamo, kako dober voznik smo.«