Medresorska delovna skupina za usklajevanje aktivnosti, povezanih s posledicami požara v podjetju Kemis, bo predvidoma do konca tedna pripravila končno poročilo, so potrdili na vladnem uradu za komuniciranje. Analize tal pa so sicer ponekod pokazale tudi opozorilne vrednosti težkih kovin, kar kaže na dolgotrajnejše onesnaževanje Vrhnike.
Delovno skupino je po slabi koordinaciji različnih pristojnih in služb in pomanjkljivih informacij za lokalne prebivalce imenovala vlada, vodi pa jo poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan. V skupini so še predstavniki agencije za okolje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), uprave za varno hrano in urada vlade za komuniciranje.
Med nalogami medresorske delovne skupine pa denimo ni bila zajeta naloga priprave programa za izvedbo sanacije prizadetega območja, zanj je namreč pristojno ministrstvo za okolje in prostor.
S skupino so uvedli enotno vodenje aktivnosti priprave načrta vzorčenja in izvedbe analiz, informiranja javnosti in priprave dolgoročnega programa spremljanja vpliva onesnaževal na zdravje, skrbela pa je tudi za usklajeno delovanje različnih pristojnih organov.
Med nalogami medresorske delovne skupine pa denimo ni bila zajeta naloga priprave programa za izvedbo sanacije prizadetega območja, zanj je namreč pristojno ministrstvo za okolje in prostor.
Opozorilne vrednosti za svinec, cink, baker in krom
Ob analizah se sicer pojavlja tudi vprašanje o morebitni sanaciji dolgotrajne onesnaženosti vrhniškega območja. Zadnje analize Ekološkega laboratorija z mobilno enoto, ki je konec maja meril vsebnosti težkih kovin v tleh in rastlinju na področju Vrhnike, Zaplane in Logatca, namreč kažejo, da so presežene mejne, ponekod tudi opozorilne vrednosti za svinec, cink, baker in krom. To si razlagajo kot vpliv prometa in usnjarske industrije na Vrhniki. Tudi analize tal, o katerih je poročala Agencija RS za okolje (Arso), so pokazale dolgotrajnejše onesnaževanje.
Ob analizah se sicer pojavlja tudi vprašanje o morebitni sanaciji dolgotrajne onesnaženosti vrhniškega območja. Zadnje analize Ekološkega laboratorija z mobilno enoto, ki je konec maja meril vsebnosti težkih kovin v tleh in rastlinju na področju Vrhnike, Zaplane in Logatca, namreč kažejo, da so presežene mejne, ponekod tudi opozorilne vrednosti za svinec, cink, baker in krom.
V Sloveniji je veljavna uredba o tleh iz leta 1996. Zaradi zastarelosti uredbe je ministrstvo za okolje pripravilo osnutek nove uredbe o stanju tal, ki pa v javnosti ni naletela na odobravanje, so za STA spomnili na ministrstvu. Na podlagi pripomb iz javne obravnave pripravljajo nov osnutek, ki bo v javno obravnavo posredovan predvidoma do konca letošnjega leta.
Sicer pa so bili v osnutku nove uredbe parametri kakovosti določeni glede na različne vrste rabe tal ob upoštevanju načina in intenzivnosti prenosa potencialno nevarnih snovi iz tal predvsem v človeka. Tak pristop v osnutku nove uredbe je po navedbah ministrstva tudi bolj primerljiv z drugimi evropskimi državami.
Ob tem izpostavljajo, da preseganje parametra na enem vzorčnem mestu še ne pomeni, da lahko to vrednost preprosto apliciramo na širše območje. Zato je v osnutku uredbe predvideno, da je treba preveriti obseg onesnaženja tal na več mestih in izvesti oceno tveganja za zdravje ljudi. Šele tako je "mogoče ugotoviti razsežnost onesnaženja tal in s tem povezano nevarnost za zdravje ljudi in okolje ter temu prilagoditi ukrepanje".
Osnutek uredbe tudi daje podlago za določanje degradiranih okolij in s tem povezanih sanacijskih ukrepov, ki jih v veljavnih predpisih ni. Zato do zdaj ni bilo mogoče pripraviti predpisov, na osnovi katerih bi lahko začeli izvajati sanacijske ukrepe.
"Seveda pa ne gre pričakovati, da bi država lahko izvajala monitoringe in ukrepe na vsaki parceli. Do onesnaženja je namreč lahko prišlo na različne načine, med drugim tudi tako, da je lastnik zemljišča navozil onesnaženo zemljino," so še poudarili na ministrstvu.
Na NIJZ so v oceni morebitnega dolgotrajnega vpliva na zdravje ljudi zaradi požara v Kemisu pridružili tudi analize mobilne enote ekološkega laboratorija. Rezultate analiz bodo predstavili v zaključnem poročilu in predlagali ukrepe za zaščito zdravja ljudi, če bodo ti potrebni, so napovedali. Morebitni ukrepi se predvidoma ne bodo bistveno razlikovali od tistih v nekaterih bolj obremenjenih področjih v Sloveniji npr. v Celjski kotlini ali Mežiški dolini.
