Na srečanju, ki je minilo v znamenju odprtega in iskrenega dialoga med pobudnicama procesa in članicama EU Slovenijo in Hrvaško ter državami Zahodnega Balkana, ki so na različni stopnjah približevanja evroatlanskim integracijam, je bilo, kot je dejal predsednik republike Borut Pahor, očitno, da je med državami zahodnega Balkana pomanjkanje dialoga.
V sklepni deklaraciji so izpostavili pomen ukvarjanja Evropske unije in njenih članic z regijo, potrebo po konkretnih političnih dejanjih unije, vzpodbujanju sprave, atmosfere sožitja.
Vendar pa samo proces Brdo Brioni za to ne bo dovolj, zato so v sklepni deklaraciji izpostavili pomen ukvarjanja Evropske unije in njenih članic z regijo, potrebo po konkretnih političnih dejanjih unije, vzpodbujanju sprave, atmosfere sožitja, je dejal Pahor.
Na novinarski konferenci po srečanju je tudi dejal, da je treba storiti vse, da se na Zahodnem Balkanu ohranijo mir, varnost in blaginja.
V iskanju skupne prihodnosti
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, ki je bil poseben gost srečanja, je izpostavil, da je kljub burni preteklosti Zahodnega Balkana pomembno iskati skupno prihodnost. "V Evropi bi morali vedeti, da vse, kar v tej regiji uspe ali ne uspe, vpliva na vso Evropo," je poudaril. Mir in stabilnost v regiji morata biti prioriteta EU in članic unije, je dejal.
Potrdil je zavezanost in podporo Nemčije regiji, tudi preko berlinskega procesa, ter dejal, da bo Nemčija po svojih zmožnostih prispevala k temu, da bo regija ostala na vrhu prioritet EU.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović pa je dejala, da izzivi v regiji niso majhni in da ne bi se smeli slepiti, da nekatera odprta vprašanja ne bi mogla znova eskalirati, zato je treba o njih govoriti. "Zdaj smo v vakuumu," je poudarila in pojasnila, da so v EU utrujeni od širitev, v Jugovzhodni Evropi utrujeni od reform, saj ni napredka pri približevanju EU in Natu. Zato je po njenem pomembno, da koncept širitve ne bo samo retorika, ampak podprt s konkretnimi koraki in da bo Zahodni Balkan redno na dnevnem redu EU.
