LJUBEZEN DO MESA
Povprečni Slovenec letno poje okoli 29 kilogramov piščančjega mesa.
Slovenija je ena izmed evropskih držav, kjer je proizvodnja perutnine zelo razvita. Vsako leto v vseh slovenskih klavnicah zakoljejo več kot 33 milijonov piščancev in zapakirajo 58.760 ton piščančjega mesa. Proizvodnjo v rokah držijo tri večja podjetja. Največji pridelovalec je Perutnina Ptuj, ki oskrbuje od 50 do 55 odstotkov trga, Pivka perutninarstvo 19 odstotkov in Panvita okrog 15 odstotkov. Slednja se osredotoča na domači trg, neznaten delež gre v izvoz, v Pivki 72 odstotkov pridelanega mesa prodajo doma, 28 odstotkov izvozijo, v Perutnini Ptuj pa izvozijo dobrih 55 odstotkov pridelanega mesa. Leta 2015 so proizvajalci 26.934 ton piščančjega mesa izvozili, a ga hkrati 20.282 ton uvozili.
Vsak dan jajce
Življenjski prostor
Dobro počutje Evropska direktiva o dobrem počutju živali za vso Evropo predpisuje 33 kilogramov žive teže na kvadratni meter; toliko prostora morajo imeti.
Na slovenskih farmah redijo kokoši nesnice, ki so križanke različnih pasem iz uvoza. To so v glavnem rjave nesnice, ki so primerne tudi za manjše reje. Drugače pa imamo štiri slovenske lokalne pasme kokoši, in sicer eno avtohtono, štajersko kokoš, in tri slovenske tradicionalne pasme: slovensko grahasto kokoš, slovensko rjavo kokoš in slovensko srebrno kokoš. Slednje po izvoru niso iz Slovenije, so pa tu v neprekinjeni reji že več kot štiri desetletja. Slovenske tradicionalne pasme med seboj križajo na Pedagoško-raziskovalnem centru za perutninarstvo na oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete UL. Piščance selekcionirajo tako, da hitro rastejo in da ob tem porabijo kar najmanj krme. Nesnice pa so sposobne znesti jajce skoraj vsak dan.
Skrb
Industrijski način vzreje piščancev je pogosto označen za spornega, saj naj bi bil do živali krut, sporen pa naj bi bil tudi zaradi prehranskih dodatkov. Slovenija je po uradnih podatkih glede kakovosti vzreje piščancev v vrhu evropskih držav. Zdravil piščancem vzreditelji praviloma ne dajejo. V primeru bolezni uporabljajo pripravek iz česna in origana, le ob hujših boleznih živali prejmejo antibiotik – zaradi zaščite celotne jate. V Sloveniji je z antibiotiki zdravljenih vsega pet odstotkov vseh piščancev, zdravljenje mora odobriti veterinar, obveščena pa mora biti tudi veterinarska uprava.
