Obenem pa je poudaril, da ko svoboda je, je treba zanjo prevzeti tudi odgovornost. Tako moramo tudi z državo ravnati odgovorno, je dodal.
"Naša zgodovina je polna zgledov, kako smo se zoperstavili tistim, ki so nam svobodo hoteli vzeti," je izpostavil predsednik državnega zbora Brglez v svojem govoru in spomnil zgolj na nekatere iz okolja, kjer je bila tokrat državna proslava: "zgled doktorja ekonomije, ki je zasedal najvišje državne funkcije in ki se je znal na stara leta, s šibkim telesom, a mogočnim duhom, postaviti po robu linču množice v bran človekovih pravic manjšin; zgled rudarskega dijaka, ki mu usoda ni prizanašala in mu je odvzela mnoge bližnje, a je trenutek svojega najgrozovitejšega odkritja pospremil s klicem k več človečnosti, ne pa k maščevanju; zgled glasbenikov, ki ste družbeno-političnemu sistemu nastavili zrcalo, ga izzvali in zamajali, ko ste ga soočili z njegovimi največjimi norostmi; in zgled plesalca, ki je premagal silo teže, ko je segel na sam vrh, da bi videl dlje in čez meje človeškega ustvarjalnega izraza".
Spomnil je, da se je narodnoosvobodilni upor druge svetovne vojne začel najprej s počasnimi, a pogumnimi, nato pa z vse bolj odločnimi in vidnimi koraki. In v dobrega pol leta po nastanku je Osvobodilna fronta že predstavljala pomembno silo upora proti nacizmu in fašizmu. "Grožnja tedaj ni pomenila strahu, ampak je prinesla zalet in pogum, srčnost in moč, tovarištvo in solidarnost," je navedel.
Pri tem se je dotaknil aktualnih izzivov in ocenil, da se upravičeno zdi, da nam je preboj med članice mednarodne skupnosti in EU - namesto, da bi nas okrepil - vzel zalet. "Kot bi, v varnem zavetju schengna in skozi disciplino evroobmočja, niti ne opazili, kdaj smo svojo nekdanjo upornost začeli nadomeščati s sprijaznjenostjo s pogoji, ki jih postavljajo drugi, močnejši in bogatejši. Kot bi, Slovenci in Slovenke, vsi mi, Prešernovi, Kajuhovi in Kocbekovi dediči, pozabili, da je upor temeljni, ključni predpogoj našega uspeha."
V svojem sporočilu je Brglez izpostavil tudi temeljnost človekovih pravic in ocenil, da nam te dajejo moč, da se postavimo pokonci in upremo. Besede deklaracije človekovih pravic, da imajo vsi ljudje enako dostojanstvo in enake pravice ter bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje, pa po mnenju Brgleza danes odmevajo z enako močjo in vero kot 10. decembra 1948, ko jih je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov.
"Dvajseto stoletje je bilo priča nekaterim najbolj okrutnim kršitvam človekovih pravic v zgodovini človeštva, a hkrati tudi nekaterim najbolj neprecenljivim mejnikom na področju njihovega varstva. To zgodovinsko sočasje najhujšega in najnaprednejšega potrjuje moč idej in vizij ter opogumlja vse, ki si prizadevamo za spoštljivo in miroljubno sožitje ljudi, narodov in sveta," je še izpostavil Brglez.
Dodal je, da je "včasih za zmago teme dovolj že, da ljudje ne storijo ničesar. Da so tiho. Da pogledajo stran. Ne gre le za to, da se včasih ne zavedamo naše ključne, državljanske moči za sam obstoj oblasti, dovolj je že, da dovolimo prevlado banalnosti zla. Takrat se vse prehitro ponovi kaj od tistega, za kar smo prisegali, da se nikoli več ne bo," je opozoril.
"Zato moramo, tudi ob najbolj slovesnih trenutkih, v duhu skrajnega humanizma znati ločiti zločin od poštenega boja," je izpostavil. Pri tem pa dodal, da je treba razumeti, da mir in sožitje ne moreta soobstajati s krivičnimi neenakostmi, ki vedno rodijo pogubne skrajnosti: rasizem, genocid, terorizem ...
Današnje proslave so se udeležili tudi številni vidni predstavniki političnega in družbenega življenja, na čelu s predsednikom republike Borutom Pahorjem in premierjem Mirom Cerarjem.
Program po konceptu in scenariju Stojana Pelka pa je zajel številne nastopajoče, tudi zastavonoše veteranskih organizacij in nosilce bojnih zastav.
Številne prireditve po vsej državi
Poleg državne proslave so in še bodo dan upora proti okupatorju zaznamovale tudi številne prireditve po vsej državi. Zveza združenj borcev za vrednote NOB je na slavnostni seji predsedstva danes podelila priznanja zveze. Pri grobnici Narodnih herojev v parku ob stavbi državnega zbora in pri spomeniku OF v ljubljanski Rožni dolini pa so polagali vence, tudi predsednik republike Borut Pahor.
Osvobodilno fronto slovenskega naroda, osrednjo odporniško organizacijo Slovencev v drugi svetovni vojni, so ustanovili 26. aprila 1941, na dan, ko je bil Adolf Hitler v Mariboru. Vsaj dve desetletji po vojni je veljalo, da je bil ustanovni sestanek v ljubljanski vili industrialcev Vidmar dan pozneje, zato tudi izbira 27. aprila za praznik - do leta 1991 dneva OF, nato pa dneva upora proti okupatorju.
Sicer je iz Društva Moris Kočevska Reka tudi letos prišla pobuda za ukinitev 27. aprila kot državnega praznika.
