Zaradi nepravilnosti pri delovanju Telekoma je Veber vložil tudi kazenske ovadbe in revizijo poslovanja Telekoma s strani računskega sodišča. Pravi, da se je za to odločil, ker podjetje izčrpavajo in želi, da organi pregona pregledajo njegovo delovanje. Pri tem pa kot enega glavnih problemov vidi delovanje nadzornikov.
O odnosih v SD
Kot pravi, je njegov odnos s poslanci SD kljub njegovi kritičnosti nespremenjen, ker je vedno imel enako mnenje. »Vesel bi bil, če bi čim več poslancev iz moje poslanske skupine sledilo tem opozorilom. Le tako lahko ustavimo trend revščine. Če bomo vse podarili tujcem, bomo imeli nizke plače in pokojnine ter slabo zdravstvo in šolstvo.« V prihodnje bi rad nadaljeval svoje delo v poslanskih vrstah.
Zasebni interesi nad državnimi
»Nadzor podjetij ni učinkovit. Denar odteka v davčne oaze. Veliko ga gre tudi za svetovalne pogodbe, za katere ne vemo, ali so v poslovnem interesu družb ali gre samo za prelivanje denarja v zasebne namene,« meni Veber. Pri tem je posebno kritičen do dela Boruta Jamnika, ki je tudi predsednik Združenja nadzornikov Slovenije, kjer posamezniki dobivajo licence za funkcijo nadzornikov. »Zasebno združenje tako nadzira državna podjetja, kar pomeni, da gre v prvi vrsti za njihov zasebni interes,« opozarja in dodaja, da zato nasprotuje Jamnikovemu vodenju nadzornikov Telekoma. »Nadzor ni dober, ker se podjetja namesto s poslovnimi odločitvami v večji meri ukvarjajo s finančnimi mehanizmi, ki izčrpavajo podjetja.« Pravi, da se strokovnjaki niti ne prijavljajo na razpise, saj vedo, da ne bodo izbrani, ker niso vključeni v njegovo društvo: »V Telekom bi morali prek razpisa priti ljudje, ki so strokovnjaki za področje telekomunikacij.«
Ni zavedanja o skupni lastnini
»Državno premoženje je zgolj plen, da izbrani posamezniki pridejo do tega premoženja. Velika večina prebivalcev pa od tega nima nič, še več, plačevati morajo za dolgove, ki pri tem nastanejo. Gre za zlorabo procesa privatizacije,« pravi in dodaja, da je v ustavi varovana samo zasebna lastnina. »Ni zavedanja, da gre v državnih podjetjih za našo skupno lastnino.«
Primer takšne privatizacije je NKBM; za 250 milijonov evrov so je prodali špekulativnemu skladu Apollo, pred tem pa so državljani v banko vložili več kot 870 milijonov evrov: »Ves dobiček, ki je ostal v letu, ko je država imela dobiček, pa je celo pripadel novemu lastniku. Naše banke so najbolj kapitalsko ustrezne v EU. Le vprašanje časa je, kdaj bodo želeli še v preostalih bankah izčrpati denar. Nato pa bomo morali spet državljani krpati luknjo,« meni.
Odšel zaradi Telekoma
Kot obrambni minister je moral Veber oditi prav zaradi nadzora Telekoma. Pravi, da je želel analizirati posledice sprememb lastništva v Telekomu in kaj bo to pomenilo za varnost države.
Glavina ne vliva zaupanja
Pri današnjih volitvah nadzornega odbora Telekoma bo imela pomembno vlogo tudi predsednica uprave SDH Lidija Glavina, ki ji mnogi očitajo, da nima ustreznih kompetenc in je bila postavljena na ta položaj zato, da lahko prek nje drugi vplivajo na njeno delo.
»Dvanajst milijard evrov, ki jih upravlja, je lastnina vseh ljudi. Gre za zelo odgovorno nalogo. Njen dosedanji nastop kaže, da stvari ne zna predstaviti tako, da bi vlivala zaupanje poslancem in poslankam. Ni oseba, ki bi vlivala zaupanje. In bojim se, da je to ena od težav, ki ga bo treba čim prej rešiti,« poudarja Veber.
Shod pred skupščino
Borut Jamnik je eden najvplivnejših posameznikov, ki že več kot 15 let pomembno vpliva na odločitve v slovenskem gospodarstvu. Zanj pravijo, da je hladnokrvna oseba, ki se ji ni dobro zameriti. Njegova teta je dolgoletna županja Izole Breda Pečan.
Danes s svojimi somišljeniki tudi organizira shod pred skupščino Telekoma, kjer želijo izraziti nasprotovanje ponovni izvolitvi Jamnika in preostalih nadzornikov: »To je trenutek, ko lahko vlada preseka s temi razmerami. Upam, da se bodo tega zavedali in bo to obveljalo. S tem bi se pokazala tudi prava smer koalicije, ki bi bila koristna za državo,« zaključi Veber.