Temeljni akt, ki ureja razmerje do dela v Sloveniji je Zakon o delovnih razmerjih. Ta določa, da se v primerih, ko obstajajo elementi delovnega razmerja, delo ne sme opravljati drugače kot na podlagi pogodbe za nedoločen čas. Razen v nekaj izjemah, ki so prav tako določene v zakonu.
Elementi delovnega razmerja po ZDR:
- prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca,
- plačilo za delo,
- osebno opravljanje dela,
- nepretrgano opravljanje dela,
- opravljanje dela po navodilih,
- opravljanje dela pod nadzorom delodajalca.
Kljub temu se v Sloveniji soočamo s porastom tako imenovanih prekarnih zaposlitev, atipičnih oblik dela, ko so se delavci denimo prisiljeni samozaposliti, čeprav opravljajo delo, ki izkazuje elemente delovnega razmerja.
Na tiskovni konferenci civilnodružbenih akterjev iz Delavske svetovalnice, Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, Društva novinarjev Slovenije, Sindikata Mladi plus, Sindikalne konference samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in informiranja ter Sindikata novinarjev Slovenije, so v tej luči naslovili tudi osnutek predlaganih sprememb delavske zakonodaje. Bolj natančno spremembe, ki se obetajo na področju zakona o inšpekciji dela.
Te so po mnenju govorcev vprašljive, saj predvidevajo denarno sankcioniranje prekarnega delavca. Ob ugotovljeni kršitvi bi namreč inšpekcija lahko delavca oglobila z do 2.500 evri kazni, če delavec ne bi mogel dokazati, da ga je bil delodajalec pripravljen vzeti na delo zgolj pod prekarnimi pogji.
Omenjena določitev je po mnenju Tee Jarc iz Sindikata Mladi plus nedopustna, saj so delavci vedno šibkejša stranka v delovnem razmerju. Odgovornost za poznavanje delovne zakonodaje pa leži na delodajalcu, zaradi česar mora odgovarjati ta, ne pa delavec, ki je mnogokrat v takšno obliko dela neposredno ali posredno prisiljen.
Da gre pri predlaganih spremembah zakona o inšpekciji dela za kupčkanje s prekarci meni Marko Funkl iz Gibanja za dostojno delo in pravično družbo, ki je poleg tega povedal, da protestno razpuščajo vladno projektno skupino za prekarne oblike na trgu dela, ki je bila z namenom ureditve problematike atipičnih oblik dela ustanovljena marca 2015.
Čeprav se je vlada takrat zavezala k temu, da bo problematika prekarnega dela postala ena izmed prioritet vlade, ni bilo do sedaj na tem področju narejeno praktično nič. Še več, vlada se ne drži niti smernic, ki jih je marca 2016 zapisala v dokumentu Za dostojno delo, pravi Funkl.
Po besedah Gorana Lukića iz Delavske svetovalnice bodo za spremembe na področju inšpekcijske zakonodaje nadaljevali pritisk z vsemi razpoložljivimi sredstvi, začenši s predstavitvijo lastnih predlogov poslanskim skupinam v Državnem zboru. Ti so razdeljeni v tri točke.
Prvič, zahtevajo tako imenovano ureditveno odločbo, ki mora predstavljati edino obliko odprave nepravilnosti. Gre za sankcijo, ki jo inšpektorat izreče delodajalcu, če ugotovi, da delavce zaposluje na nelegalen način. Ta od njega zahteva, da te delavce zaposli preko pogodbe za nedoločen čas. Drugič, zahtevajo, da postane obravnavani prekarni delavec stranka v postopku, s čimer dobi informacije in pregled nad izvajanjem samega postopka. Tretjič pa predlagajo sankcije z odvračalnim učinkom, se pravi globe sorazmerne s stopnjo ugotovljene kršitve, ki bi delodajalce odvračale od nadaljnjega nelegalnega zaposlovanja.
Ob tem se v Sindikatu Mladi plus zavzemajo še za povišanje pristojnosti delovnega inšpektorata na zaposlitvene oglase. Mnogi med njimi namreč vsebujejo elemente delovnega razmerja, a želi delodajalec izrecno skleniti drugačen način zaposlitve od zakonsko določene zaposlitve za nedoločen čas.
