Štorklje

Hiška že čaka stanovalce

Martin Luzar/Dolenjski list
14. 3. 2017, 21.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Potem ko so v Galeriji Božidar Jakac lani pripravili razstavo Mateje Kavčič, so zdaj pri galeriji postavili še gnezdo za štorklje. Upajo, da bodo trud te ptice nagradile s svojim prihodom.

M.L.
Postavitev gnezda za štorklje na višini ni ravno preprost posel.

Nedavni svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst bi težko zaznamovali bolje, kot so to naredili Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, akademska slikarka Mateja Kavčič, novomeška enota zavoda za varstvo narave in podjetje Elektro Celje. Ob galeriji so namreč v začetku marca postavili gnezdo za belo štorkljo.

Gnezdo, ki ga je krška ekipa Elektra postavila na desetmetrski drog, je naredila Kavčičeva in je rekonstrukcija velikega gnezda z njene razstave Zavetja/Shelters v Lapidariju Galerije Božidar Jakac, ki se je zaključila decembra lani.

»Potem ko smo postavili gnezdilni drog z gnezdom, je 'hiša' pripravljena v celoti. Upam, da bodo štorklje zdaj gnezdo videle, ga prepoznale in začele umetniško zadevo uporabljati za gnezdenje,« pravi biologinja Barbara Kink z novomeške enote zavoda za varstvo narave.

M.L.
Za štorkljo so poiskali primerno mesto in uredili gnezdo

Štorklje imajo več kot 200 gnezd

Društvo za opazovanje ptic Slovenije po besedah Kinkove omenja nekaj več kot 200 gnezd teh ptic v Sloveniji. Iz Prekmurja so se štorklje pred približno dvajsetimi leti razširile v kraje ob Krki, potem so se širile v Posavje in še naprej v obkolpski prostor, ob Temenico in Mirno. Na območju, ki ga pokriva zavodova novomeška območna enota, so lani našteli več kot 50 gnezd.

Zadnja leta se število štorkelj v naših krajih nekoliko povečuje. »Vendar ne smemo prehitro sklepati, da gre štorklji dobro. Še vedno jo spremljamo kot ogroženo vrsto. Predvsem zaradi ogrožanja in krčenja njenega prehranjevalnega okolja,« meni Kinkova.

Poiskali so primeren prostor

Ker štorklje gnezdijo tudi v bližini Kostanjevice na Krki, so tu biologi pomagali poiskati primeren prostor, kjer je dovolj hrane, dobro mesto za vzletanje in bližina človeka, ki je nepogrešljiva za to vrsto.

Kavčičeva pove, da ima podstavek za gnezdo v premeru 130 centimetrov. Za gnezdo je uporabila vrbe in druge veje, za spodnji del močnejši kostanj. To je njeno drugo tako gnezdo. »Prvo sem naredila v Grosupljem in je že naseljeno,« pravi.

Direktor Galerije Božidar Jakac Goran Milovanović pa ugotavlja, da je imela razstava, ki jo je galerija lani pripravila skupaj s Kavčičevo, izjemen odziv. »Za postavitev droga z gnezdom je bila idealna lokacija pri galeriji. Mislim, da bo to dodatna popestritev galerijskega življenja,« je še prepričan.