Fiktivno zaposlovanje, lažen nakup večinskega deleža v podjetju, fiktiven vpis na študij in celo navidezne poroke odpirajo vrata tujcem v Slovenijo in nato naprej v bolj obljubljene evropske države, poroča Dnevnik. Lažno pogodbo o zaposlitvi, s katero tujci pridejo tudi do dovoljenja za bivanje v Sloveniji, je mogoče pri posrednikih kupiti za nekaj tisoč evrov. Kakšen evro več mora tujec odšteti, da postane večinski lastnik slovenskega podjetja, s tem pa ima še isti dan odprta vrata v svet.
En naslov, 100 podjetij
Nazadnje so koprski kriminalisti naleteli na moža in ženo iz Ankarana, ki sta v Slovenijo med letoma 2012 in 2016 s preslepitvijo zavoda za zaposlovanje in upravnih enot spravila 24 Rusov. Poskrbela sta za vse: najprej za reklamo na ruskem trgu, nato sta jim v Sloveniji odprla podjetja, v katerih so postali večinski lastniki, uredila sta jim delovno dovoljenje in nato končno tudi dovoljenje za prebivanje – vse z lažno vsebino, saj Rusi nikoli niso upravljali teh podjetij. Ruse je ta pomoč stala 2800 evrov, Slovenijo pa so seveda zelo kmalu zapustili.
»Druga oblika zlorab so napoteni delavci. Ko dobijo dovoljenje za delo v Sloveniji, jih hitro napotijo na delo naprej, za kar so bili seveda dogovorjeni že prej,« pojasnjuje. Lažne pogodbe o zaposlitvi si najpogosteje kupujejo delavci s Kosova, iz Makedonije, Bosne in Hercegovine in Srbije, stanejo od 1500 do 3000 evrov. Medtem pa si premožnejši Rusi in Ukrajinci lažje kupijo večinski delež v podjetju in s tem tudi hitrejšo možnost poti na Zahod.
Tovrstne migracije omogočajo računovodski servisi in različna svetovalna podjetja. Vizo pridobijo kot študentje, kot zaposleni ali kar kot solastniki podjetja.
Tujci iščejo prihodnost, pravi kriminal je doma
Na zavodu za zaposlovanje, kjer ob izdaji soglasja za zaposlitev tujca najprej trčijo na zlorabe, poznajo cel kup primerov izigravanja zakonodaje, pojasnjuje uslužbenec Miha Šepec. Od sezonskih gradbenih delavcev, za katere je delodajalec pridobil delovno dovoljenje, nato pa prišel potarnat, da k njemu nikoli niso prišli, in zaprosit za novih trideset. »Jih res ni bilo ali so z dovoljenjem le odšli naprej?« se sprašuje Šepec. Predvsem pa opaža, da so organizatorji nezakonitega priseljevanja vedno korak pred zakonom.
Zakaj ravno Slovenija?
Pričakovali bi, da se s takšnimi težavami soočajo tudi druge države na vstopnih točkah v Evropsko unijo. A to ne drži. »Naš sistem izdaje delovnih dovoljenj je bistveno bolj odprt kot v drugih državah Evropske unije,« meni Šepec. Na zavodu za zaposlovanje težko zavrnejo izdajo dovoljenja za delo, če delavec in delodajalec izpolnjujeta vse formalne pogoje, tudi na upravnih enotah po informacijah Dnevnika soglasij ne zavračajo.
