Hrvaško zunanje ministrstvo meni, da so neutemeljene navedbe iz četrtkovega sporočila za javnost slovenske diplomacije, v katerem so nadaljevanje postopkov proti Ljubljanski banki (LB) in NLB na hrvaških sodiščih označili za kršenje memoranduma o soglasju, ki sta ga državi podpisali v Mokricah leta 2013.
Na zagrebškem sodišču je v četrtek potekala obravnava v enem sporov, ki ga Privredna banka Zagreb (PBZ) vodi proti LB in NLB zaradi prenesenih deviznih vlogah. Slovensko zunanje ministrstvo je opozorilo, da Hrvaška na ta način ne spoštuje mednarodnopravnih zavez, ki izhajajo iz memoranduma o soglasju.
Hrvaška je v celoti izpolnila vse svoje obveznosti, ki izhajajo iz memoranduma. Slovenija je resnično tista, ki s svojim obnašanjem krši memorandum, so v petek sporočili s sedeža hrvaške diplomacije.
Kot so navedli v Zagrebu, je Hrvaška zagotovila, da bodo hrvaške banke predlagale mirovanje postopkov proti LB in NLB, ki potekajo na hrvaških sodiščih. Slovenija ni sprejela mirovanja, čeprav se je z memorandumom zavezala, da bo s tem soglašala, kar ima za neposredno posledico nadaljevanje postopkov, so še zapisali.
Pripomnili so, da memorandum o soglasju ne zahteva prekinitve vseh postopkov na sodiščih, kot je sporočilo slovensko zunanje ministrstvo, temveč "zavezuje podpisnici memoranduma, Hrvaško in Slovenijo, naj zagotovita izpolnjevanje pogojev, da se strani v posameznih postopkih na hrvaških sodiščih, v vsakem posameznim primeru dogovorita o mirovanju, kot to določa 3. točka memoranduma".
V tem smislu, ob zavezi Hrvaške, memorandum jasno predvideva, da bo tudi slovenska vlada zagotovila soglasje LB o mirovanju, so poudarili v Zagrebu. Dodali so, da hrvaška zakonodaja predvideva možnost mirovanja postopkov samo v primeru, da s tem soglašajo vse strani v postopku. S tem je slovenska stran bila seznanjena tudi pri podpisovanju sporazuma v Mokricah, so zatrdili v Zagrebu.
Ravno zaradi tega, je del memoranduma določilo o zavezi Slovenije, da zagotovi soglasje LB.
"Če bi bila slovenska razlaga memoranduma točna, da se lahko pravosodne postopke ustavi ali prekine s kakšno enostransko potezo, bi bila odveč soglasje toženca in določilo memoranduma", so še zapisali.
Kot so izpostavili, Slovenija ni izpolnila svoje zaveze, da bi zagotovila soglasje LB o mirovanju postopka, zato sodišča o tem niso odločala, postopki pa so se nadaljevali.
"Pravna narava memoranduma v tem primeru sploh ni relevantna. Bistveno je razumevanje, ki sta ga dosegli podpisnici memoranduma, in zaveze, ki so jih s tem prevzele", so sklenili.
Slovensko zunanje ministrstvo je v četrtkovem sporočilu med drugim opozorilo, da Hrvaška memorandumu ne priznava statusa mednarodne pogodbe, ker na ta način ne omogoča prekinitve sodnih postopkov za nedoločen čas, kar je vsekakor v nasprotju z dogovori med državama.
Za razliko od Ljubljane, ki termin "stay" iz memoranduma razlaga kot prekinitev, Zagreb prevaja angleško besedo kot mirovanje. V skladu s hrvaškim zakonom o pravdnem postopku mirovanje traja leto dni, lahko pa se podaljša za še leto dni.
Slovenska diplomacija je izpostavila, da je takšna razlaga v nasprotju z dogovorom v Mokricah, kjer so se pooblaščeni predstavniki obeh držav dogovorili o prekinitvi postopkov do dokončne rešitve vprašanja v okviru nasledstva nekdanje SFRJ.
