Novice Svet24

Nova pravila
Lani je začela veljati nova stanovanjska resolucija, na podlagi katere se bodo stanovanjski skladi usmerili v gradnjo najemniških stanovanj. Za lastniška stanovanja se bo treba zanesti na ponudbo na trgu.

Nepremičninski trg je od leta 2008 v Sloveniji praktično miroval. Gradnje večjih stanovanjskih naselij so se ustavile, banke niso financirale gradenj in nakupov, kupci so čakali na bolj ugodne čase. Konec leta 2015 so se stvari končno začele premikati in eden prvih znanilcev, da se trg nepremičnin končno prebuja, je bil prav razpis za stanovanja v soseski Zeleni gaj, ki jih je prodajal Stanovanjski sklad RS. Čeprav je sklad za tri- in štirisobna stanovanja postavil višje cene, je bilo zanimanje zanje največje. Da bi stanovanja prišla v prave roke, so uvedli prioritetni vrstni red, ki je dajal prednost mladim družinam z več otroki.

Pravila zgolj za nekatere

A kot kaže, se da tudi ta sistem izigrati. Dokazati, da so se stanovanja delila »po domače«, sicer ne moremo, a kot nam je uspelo preveriti trditve, ki jih je zapisal naš navadni občan Matej, te držijo. Že hiter pogled na naš največji nepremičninski portal razkrije, da se ta trenutek nekaj stanovanj oddaja in da je naprodaj tudi eno od stanovanj iz te soseske, ki bi moralo biti namenjeno eni izmed mladih družin. Prav tako smo neuradno izvedeli, da držijo podatki o tem, da naj bi v več tri- in štirisobnih stanovanjih bivala zgolj ena oziroma dve osebi.

In kaj na to porečejo v Stanovanjskem skladu RS?

Profimedia

Nič. Kot so nas obvestili, se preprodajalcev želeli znebiti s tem, ko so za večja stanovanja postavili višje cene, poleg tega pa naj bi jih odgnal tudi 25-odstotni davek na kapitalski dobiček, ki ga bo plačal preprodajalec. Ko je kupo-prodajna pogodba podpisana in novi lastnik vpisan v zemljiško knjigo, stanovanjski sklad nima več nobenih pristojnosti. Tako tudi ne preverjajo, ali v stanovanju res živi toliko oseb, kot jih je kandidat navedel, ko so ga razvrščali po prioritetni listi.

Brez kazenskih ovadb

Kot so nam povedali, sicer v primeru, da ugotovijo, da je nekdo v postopku želel prikazati napačno stanje ali pa je celo ponaredil katerega od dokumentov, podajo kazensko ovadbo, a v primeru naselja Zeleni gaj ni bila podana nobena prijava. Če v primeru, ko je bilo lastništvo s sklada preneseno na kupca, razumemo, da lastninske pravice ne gre omejevati, pa je drugačna zgodba pri najemniških stanovanjih.

Nova soseska

Stanovanjski sklad RS in Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana sta pred dnevi najavila partnerstvo pri gradnji soseske Novo Brdo, kjer naj bi do konca leta zraslo 651 najemniških stanovanj. Zanimanje za stanovanja bo zagotovo veliko, saj se je na zadnji razpis za neprofitna stanovanja mestnega stanovanjskega sklada prijavilo kar 3130 prosilcev, vodstvo sklada pa meni, da bi bilo prosilcev lahko tudi več. In tudi pri najemniških stanovanjih ni redko, da prosilec navede večje število članov gospodinjstva, kot jih nato dejansko biva v stanovanju. Na tak način si izboljšajo možnosti za pridobitev stanovanja in večjo površino.

Zlorabe tudi pri najemih

A ko je stanovanje enkrat dodeljeno, ima sklad le malo vzvodov, s katerimi bi lahko preprečil, da se število stanovalcev spremeni bodisi navzgor bodisi navzdol. Pri tem jih omejuje predvsem stanovanjski zakon, ki ne določa pravih sankcij. Tako republiški kot mestni stanovanjski sklad si že dalj časa prizadevata za spremembo zakona na način, ki bi jima dal večja pooblastila pri upravljanju stanovanj in pri nadzoru premoženjskega stanja imetnikov stanovanjske pravice.