Glavne novosti predloga Družinskega zakonika se tičejo ukrepov za varstvo koristi otroka. »Družinska razmerja so sedaj urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bil nekajkrat noveliran, vendar praksa kaže, da je potrebna boljša ureditve družinsko pravnega področja. Predlog ureja zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, razmerja med starši in otroki, oblike pomoči pri težavah v družinah, ukrepe za varstvo koristi otroka ter preživljanje, posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku, rejništvo in skrbništvo za otroke ter odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo,« je zapisano na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.
Glede odločanja v primerih začasnih odredb in ukrepov trajnejšega značaja bodo po novem pristojna sodišča, centri za socialno delo pa bodo še vedno odločali o nujnih ukrepih za varstvo koristi otrok.
Urejajo se tudi področje družinske mediacije kot načina reševanja družinskih sporov, programi v podporo družini ter status društev na področju družinske politike. V načrtu je tudi ustanovitev Strokovnega sveta za otroke in družino pri Vladi Republike Slovenije.
Nova definicija
V predlogu zakonika so pojem družine zastavili širše – za družino se bodo štele tudi nekatere skupnosti življenja otroka z odraslo osebo, ki ni starš ali posvojitelj. Prav tako za pojem družine ni potrebno, da gre za skupnost otroka z obema staršema. »Zadostuje, da živi otrok z enim od staršev ali z eno odraslo osebo, ki zanj skrbi in ki ima do otroka po zakonu pravice in obveznosti,« sporoča ministrstvo.
Poenostavljena razveza
V predlogu je tudi skrajšana in poenostavljena razveza, če se zakonca dogovorita o najpomembnejših postavkah in nimata mladoletnih otrok – v takem primeru lahko zakonsko zvezo razvežeta kar pred notarjem. Skleniti pa bo mogoče tudi ženitno pogodbo, predlog pa zagotavlja tudi večje možnosti sklepanja zakonske zveze zunaj uradnih prostorov.
Starševska skrb
Starši bodo lahko nadalje za primer smrti vnaprej izrazili voljo glede osebe, ki naj skrbi za otroka. Če otrok živih staršev nima, bo po novem lahko sodišče sorodniku podelilo starševsko skrb. »Po strokovni presoji je ta ureditev primernejša od ureditve, po kateri bi otroka lahko posvojili sorodniki v ravni vrsti. Pri posvojitvah s strani starih staršev bi namreč nastala zmeda v sorodstvenih odnosih, izničila bi se sorodstvena razmerja z drugim parom starih staršev (in njunimi sorodniki), ki po taki posvojitvi pravno z otrokom ne bi bili več v sorodstveni zvezi. Posvojitve s strani starih staršev bi lahko imele tudi negativne posledice na premoženjske interese otroka (npr. dedovanje in pravica do družinske pokojnine),« odločitev utemeljujejo na ministrstvu.
