Potem ko je v začetku tedna ministrica Kolar Celarc presenetljivo podpisala sporazum s sindikatom Fides, se je nanjo usul plaz kritik. Najprej so bili kritični v koalicijskih SD in Desusu, nato pa so sledile še kritike sindikatov javnega sektorja, saj njihovih zahtev prav v tem času na vladi niso želeli izpolniti.
Zdi se, da ministrici v boju proti nekaterim lobijem v vladi vsi vse bolj obračajo hrbet.
Kritiko je sprva na račun podpisa izrekla celo vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer, premier Miro Cerar pa ne ve, kaj naj naredi. Očitno je tudi njegova stranka notranje razklana glede njenega dogovora. Pri tem se postavlja vprašanje, zakaj je ministrica sklenila sporazum s Fidesom, ki se je očitno dobro izpogajal v trenutkih, ko je bila njihovim zahtevam velika večina javnosti nenaklonjena.
So ministrici nastavili past?
Povsem mogoče je, da je nekdo iz ozadja ne dovolj politično veščo ministrico za zdravje premišljeno pripeljal do tega, da je podpisala sporazum, in da je natanko vedel, kaj bo temu sledilo. Kot smo že pisali, je namreč ministrica s svojimi predlogi sprememb v smeri javnega zdravstva močno stopila na žulje močnim zasebnim lobijem, ki obvladujejo naše zdravstvo in od tega kujejo večmilijonske dobičke. Ti bogati botri iz ozadja pa še kako močno vplivajo tudi na odločitve političnih strank, predvsem tistih, ki so že desetletja na političnem prizorišču. Mogoče je slišati, da so nekateri vplivni lobisti že pred nekaj meseci razlagali, da bodo odrezali ministrico. Povsem možno je, da so zato v obeh preostalih koalicijskih partnericah izkušeni politični mački še kako dobro vedeli, da jim bo njen podpis sporazuma omogočil ustvarjanje izrednih razmer.
Stisnjena v kot
Nenavadna naključja
Z zakonom o zdravstveni dejavnosti je ministrica želela urediti področje koncesij, ki jih minister ne bi mogel več prosto podeljevati, zdravniki pa jih ne bi mogli več prenašati na druge. Podeljene bi bile za omejen čas prek javnih razpisov. Prav v času razgrnitve teh načrtov je Fides napovedal stavko.
Ministrica je zdaj skoraj v nemogočem položaju. Od sporazuma ne more odstopiti, ne da bi odstopila tudi sama. Če pa bo vztrajala pri njem, bo premier Cerar v težavah pri obeh koalicijskih partnerjih in sindikatih. Če bi se oba nekako izvlekla iz situacije, koalicijski partnerji zahtevajo vložitev novih zakonov do 12. decembra. Tu pa je verjetno nastavljena nova past, saj posamezniki, ki se okoriščajo z neurejenimi razmerami na račun zdravja ljudi, teh sprememb nikakor ne želijo. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s katerim zdravstvo nepotrebno izgublja vrtoglavih 60 milijonov evrov na leto, ureditev podeljevanja koncesij, s katerimi nekateri zdravniki izdatno služijo, ter ureditev transparentnejšega sistema naročanja, kjer se izgubljajo stotine milijonov, bi tem lobijem zadali hude udarce. To bi po 24 letih brez sprememb želela izpeljati ministrica. Toda v boju, vnaprej obsojenem na propad, bi znala postati še ena v vse daljši vrsti predčasno odhajajočih zdravstvenih ministrov. Njen odhod bi verjetno rešil vlado, toda kdo bo po tem še lahko rešil zdravstvo?
