Treba se je vprašati, kaj bi z elektronskim glasovanjem pridobili, je poudaril direktor državne volilne komisije Dušan Vučko. Argumenti za uvedbo so neprepričljivi, pravi. Elektronske volitve po njegovem mnenju ne bi povečale volilne udeležbe, kar se pogosto izpostavlja. Tudi argument, da bi se z e-volitvami uvrstili na zemljevid Evrope kot sodobna družba, za Vučka ne zdrži.
100-odstotne varnosti in zanesljivosti po mnenju strokovnjakov ne bo nikoli.
NI ŠE DOVOLJ VARNO
Čeprav gre za politično odločitev, bi po Vučkovem mnenju politika morala poslušati predvsem stroko, zlasti tisto, ki se ukvarja z varnostjo informacijskih storitev. Trenutno namreč ni sistema, ki bi zagotovil absolutno varnost glasovanja. Da elektronskih volitev ta trenutek ni mogoče narediti na dovolj varen način, se je strinjal tudi vodja nacionalnega odzivnega centra za omrežne incidente SI-CERT, Gorazd Božič. »To pa ne pomeni, da uvedbo elektronskih volitev že vnaprej zavračamo, da se ne ukvarjamo s tem in da ne iščemo rešitev, ki bodo razrešile te probleme,« poudarja Božič. Vse, kar lahko država v tem trenutku stori, je, da investira v raziskave o tem, kaj bi se dalo na področju e-participacije izboljšati.
Mnenja o vpeljavi elektronskih volitev so deljena.
NASPROTUJOČA SI MNENJA
Da je vpeljava volitev smiselna, je menil Miha Jesenšek, ki je bil leta 2007 član prve delovne skupine za pripravo osnutka zakona o e-volitvah. Kot je ocenil, smo že na točki, na kateri obstaja dovolj visoka stopnja zanesljivosti in varnosti za uvedbo e-volitev, stoodstotna pa ne bo nikoli. »Novosti bodo vedno prihajale, vendar imamo strokovnjake, s pomočjo katerih lahko stvar izpeljemo na način, ki je v tistem trenutku najboljši,« je dejal Jesenšek. Po mnenju raziskovalca na univerzi Berkeley v Kaliforniji Mitarja Milutinovića bi Slovenija morala financirati raziskovalce, da raziščejo ta problem in najdejo rešitve. Ob tem je poudaril, da so pri uvajanju elektronskega glasovanja nujni postopni koraki. »Mogoče ni cilj, da vpeljemo e-volitve, ampak da država začne ponujati storitev e-volitev svojim državljanom za druge potrebe. Recimo za to, da lahko varno opraviš volitve v svojem društvu, študentski organizaciji in podobno.« Elektronske volitve bi sicer morale biti po Milutinovićevem mnenju le manjši del celotne zgodbe o tem, da bi lahko opravljali vse storitve države prek spleta. »Ko imaš enkrat e-volitve na spletu, lahko tudi vpelješ izboljšave v proces demokracije prek spleta in nove možnosti vključenosti državljanov v ta proces,« je dejal.
