Računsko sodišče je Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke za poslovanje v letih 2011 in 2012 izreklo mnenje s pridržkom, za obdobje od začetka leta 2007 do sredine leta 2013 pa je ugotovilo, da je bila agencija le delno uspešna pri uresničevanju ciljev.
Obenem je računsko sodišče ugotovilo, da je bilo tudi ministrstvo za zdravje pri nadzoru nad poslovanjem agencije v pregledanem obdobju delno učinkovito, zlasti zato, ker ni preverjala ustreznosti višine pristojbin glede na stroške po posameznih nalogah agencije in ni odigralo svoje vloge v povezavi s presežki prihodkov, ki so se iz tega naslova kopičili na agenciji.
Predstavniki agencije in ministrstva za zdravje so zagotovili, da je ustrezna metodologija za določitev pristojbin na področju zdravil in medicinskih pripomočkov v nastajanju, pripravljajo jo na agenciji. Do konca letošnjega leta pa naj bi nato ministrstvo za zdravje pripravilo ustrezen pravilnik.
Komisija je nato sprejela sklep, s katerim poziva ministrstvo za zdravje in agencijo za zdravila, da jo v 30 dneh obvestita, kako bosta dokončno odpravila nepravilnosti. Agencijo pa poziva tudi, da ji posreduje podatke za zadnji dve leti o lobističnih stikih in o zdravilih, ki imajo izredno višjo dovoljeno ceno.
Namestnik direktorice agencije Stanislav Primožič pa je članom komisije med drugim odgovarjal tudi na vprašanja o načinu beleženja lobističnih stikov in določanju izredne višine dovoljene cene zdravila.
Primožič je pojasnil, da strogo izvajajo določbe zakona o integriteti in naravo teh kontaktov opredeljujejo kot lobistične, ko se nanašajo na vsebino pravilnikov in zakonov. Obstaja tudi nekaj zelo upravičenih kontaktov, tak primer je pri vzpostavljanju nacionalne organizacije za verifikacijo zdravil. Sicer pa, je zagotovil, v njegovi večletni praksi ni zaznal direktnih vplivov, izraženih skozi lobizem, ki bi imeli za namen izboljšanje položaja posameznih firm.
Glede določanja izredne višje dovoljene cene zdravila pa je Primožič pojasnil, da gre predvsem za posledico majhnosti trga in manjše konkurence. Gre za zdravila, ki jih pacienti nujno potrebujejo, a kot je dejal Primožič, nikogar ne morejo zavezati, da zdravilo trži v Sloveniji. Tako recimo v Nemčiji "neko zdravilo dobi zaradi masivnega trga popust, pri nas pa se ne oglasijo".
Zakaj prihaja do primerov, ko so v Sloveniji zdravila in medicinska oprema dražji kot v nekaterih drugih evropskih državah, je bilo eno od vprašanj tudi v nadaljevanju, ko so se člani komisije lotili revizijskega poročila o učinkovitosti upravljanja z medicinsko opremo. Predvsem pa so bili člani odbora znova kritični do podaljševanja čakalnih dob v zdravstvu.
V začetku prihodnjega leta predvidevajo, da bomo imeli delujoč elektronski sistem aktivne evidence opreme in njihove uporabe. Bolnišnice bodo tako za vsak posamezen aparat morale sporočati tudi podatke o opravljenih storitvah in čakalnih dobah. To pa bo tudi podlaga za izdelavo načrtov, kako zagotoviti optimalno in vsaj minimalno izkoriščenost drage medicinske opreme.
Računsko sodišče je namreč v reviziji učinkovitosti ministrstva za zdravje pri upravljanju z drago medicinsko opremo od leta 2007 ugotovilo, da je oprema vse starejša in zato naraščajo stroški za njihovo vzdrževanje. Poleg tega pa CT in MR naprave niso bile polno in enakomerno izkoriščene, čakalne dobe pa so se daljšale.
Državna sekretarka z ministrstva za zdravje Nina Pirnat je pojasnila, da so na ministrstvu pripravili navodilo za vodenje evidence medicinske opreme v javnih zdravstvenih zavodih. Objavili ga sicer še niso, saj je treba pred tem izdelati aplikacijo za elektronsko vodenje. Javno naročilo v ta namen bodo predvidoma izvedli v oktobru, po tem bodo aplikacijo umestili v t.i. oblak in omogočili bolnišnicam dostop do nje. V decembru naj bi sledilo šolanje tistih, ki bodo izvajali evidentiranje, ter izvedba informacijske povezave z obstoječimi sistemi.
Komisija je na koncu pozvala ministrstvo, da jo v roku 30 dni obvesti, kako bo dokončno odpravilo nepravilnosti in do kdaj bo odpravilo čakalne vrste na dragi medicinski opremi. Poleg tega komisija predlaga, da se revizijsko poročilo obravnava še na odboru za zdravstvo.
