Marija Bokal, več kot 80 let stara pacientka, je povedala, da je bil dr. Radan njihov družinski prijatelj oziroma je še vedno. Povedala je, da sta bila v nekem obdobju oba z možem hudo bolna, zato se je po pomoč in nasvet obrnila na dr. Radana.
Ena od prič je na sodišču namignila celo na možnost zlorabe zdravstvene kartice.
Sprva namreč ni kazalo, da je bolna tudi ona, ker pa je imela nekaj manjših težav, ji je dr. Radan svetoval, naj gre na preiskavo prebavil; ta je pokazala, da ima raka. Sledila sta operacija in okrevanje. Njen soprog pa ni imel te sreče. Za rakom je namreč umrl.
Zaradi vseh teh in še drugih dogodkov (v družini njene sestre, ki je skoraj istočasno zaradi raka izgubila svojega sina in snaho), ki so hudo pretresli njeno družino, jim je dr. Radan predpisal ustrezna zdravila, ki so jim pomagala prebroditi najhujše. »Zaradi bolezni v družini smo bili čisto na tleh,« je povedala Marija Bokal. Dr. Radan naj bi njej oziroma njenemu možu predpisoval opiate oziroma psihotropna zdravila in s tem naj bi kršil svoja pooblastila. Dr. Radan je povedal, da je obema predpisal zgolj zdravila, ki sta jih nujno potrebovala, in sicer povsem skladno z medicinsko znanostjo.
Število predpisanih receptov za anksiolitike
Nevrologi so v letu 2014 predpisali 2796 receptov, specialisti interne medicine 9354 receptov in na medicini dela 13.000. Zdravniki brez specialnosti so predpisali okrog 90.000, vsi skupaj pa skoraj pol milijona receptov za anksiolitike. Psihiatri, torej zdravniki, ki naj bi ta zdravila prvi predpisovali, so šele na tretjem mestu.
»V tem ne vidim čisto nič spornega!«
Marko Bohinc je prav tako povedal, da je dr. Ivan Radan njegov prijatelj. Dr. Radan naj bi mu predpisal kar precej zdravil, čeprav ni bil – tako kot pri Mariji Bokal – njegov izbrani zdravnik. Bohinc je pojasnil, da je imel hude zdravstvene težave, da je za to obiskal ustrezne specialiste in tudi dobil zdravila. S tem, da mu je taka zdravila potem predpisal dr. Radan, je bil seznanjen tudi njegov izbrani zdravnik. »Dr. Radan je ves čas spremljal moje stanje in v tem res ne vidim nič spornega,« je povedal Bohinc.
Kartice je vedno možno zlorabiti
Sonja Vogrin je opisala svoj odnos z dr. Radanom kot izjemno spoštljiv. Nanj se je obrnila, ker njenemu očetu nihče od zdravnikov ni pomagal oziroma znal pomagati. Dr. Radan pa si je zanj vzel čas in tudi ugotovil hude motnje spanja (na primer, bolnik je bil lahko nasilen, a se tega pozneje sploh ni spomnil), ki sodijo med nevrološke bolezni. Predpisal mu je tudi ustrezna zdravila. Tožilka jo je povprašala o določenih zdravilih za lajšanje duševnih težav, ki naj bi jih dr. Radan predpisal njej, a za to sploh ni vedela. Ker pa se sama ukvarja z zlorabami bančnih kartic, je precej dobro seznanjena s tem, da so zlorabe vedno mogoče. Očitno naj bi nekdo njeno zdravstveno kartico zlorabil, vendar ni mogla reči, kdo bi to lahko bil.
Maščevalni kriminalisti
Kot je bilo pričakovati, je bilo posebno zanimivo pričanje kriminalistke Mojce Šemerl Hamel, ki se je zaradi šikaniranja v službi obrnila na dr. Radana in mu zaupala svoje težave. Dr. Radan je skupaj z njo obiskal njenega izbranega zdravnika in pojasnila sta mu, kaj se ji v službi dogaja. Potem je na specializiranem državnem tožilstvu omenjenega šefa prijavila zaradi mobinga. Dr. Radan pa je nastopil kot njena priča. Zato je Mojca Šemerl Hamel prepričana, da je bilo ravnanje teh kriminalistov med preiskavo o domnevnih kaznivih dejanjih, ki naj bi jih storil dr. Radan, samo maščevanje njenih kolegov tako njemu kot njej.
Radan ji je zaupal
Povedala je tudi, da ji je dr. Radan zaupal, kaj se je zgodilo pri tistem primeru s kalijem. Povedal ji je, da hočejo nekega hudo bolnega pacienta premestiti na oddelek, kjer ne bi imel ustrezne nege, on pa se s tem ni mogel strinjati. Zato se je v stiski odločil, da bi razširil naokrog, da je pacientu dal kalij, vendar pa naj bi kalij v resnici stekel v posteljno podlogo. Dejal naj bi tudi, da so razmere na nevrološki kliniki take, kot so bile v Auschwitzu.
