Finančni in organizacijski vložek članov je velik, zahteva pripravo in delo skozi vse leto. Za organizacijo vzpona je odgovornih sedem ljudi, na dan dirke pa jih mora sodelovati več kot sto, da zadeve tečejo gladko. Vsi so prostovoljci, na dan dirke pa praktično z njo diha vsa vas.
Dolga tradicija
Ideja za prvo kolesarsko tekmo na Mangart se je porodila Stanetu Velikajneju iz športnega društva Sloga 1902 Idrija, ki je v sodelovanju s turističnim društvom Log pod Mangartom leta 1997 izpeljal prvi kolesarski vzpon na Mangart. »Trasa proge je bila ista kot danes, le da so bili določeni deli cestišča še makadamski, kar je seveda otežilo kolesarjenje. Od prvotnega vzpona sta se spremenila tudi cilj in start. Starta sta bila dva; za ženske in mlajše udeležence je bil pri Mlinču, za preostale pa v vasi Log pod Mangartom, kot je še danes. Cilj je bil takrat na Pentlji, približno kilometer nižje, zaradi cestišča, ki je bilo v slabem stanju –grob makadam z ostrimi skalami,« obuja spomine predsednik Športnega društva Log Robert Jurečič.
Vse do leta 2000 se je trasa popravljala, vsako leto se je dopolnjevala asfaltacija. S tem so se seveda spreminjali tudi prevoženi časi proge, saj so bili pogoji iz leta v leto boljši. Sodelovanje pri organizaciji kolesarskega vzpona med TD Log pod Mangartom in Slogo 1902 je potekalo do leta 2000.
Naravna katastrofa
Sedemnajstega novembra leta 2000 je zemeljski plaz odnesel del cestišča, ki vodi na Mangart, del državne ceste in most pri Mlinču. Na žalost ni prizanesel niti vasi, pod sabo je zasul hiše in vzel sedem življenje. Zaradi poškodovanega cestišča ni bilo možno nadaljevati z vzponom vse do leta 2005, ko je vzpon organiziral Klub Polet v soorganizaciji s Športnim društvom Log pod Mangartom.
Jurečič razloži, kaj vse se je spremenilo. »Trasa proge se spet spremeni v smislu težavnosti, saj je bilo treba voziti prek pontonskih mostov, ki so bili za kolesarje nevarni, saj so zelo drseči, paziti pa je bilo treba tudi na špranje. Del cestišča, kjer so bile prej serpentine, so začasno izpeljali naravnost navkreber, kar je dodatno otežilo vzpon. Dela so bila zahtevna, saj je bilo treba postaviti most v vasi, viadukt pri Mlinču ter popraviti cestišče. Sodelovanje med Klubom Polet ter ŠD Log pod Mangartom je trajalo vse do leta 2008, nato pa je ŠD Log pod Mangartom začel vzpon samostojno organizirati. Seveda je to za nas predstavljalo velik izziv, vloženega pa je bilo veliko truda, zaradi velikega zanimanja kolesarjev pa vztrajamo še danes.«
Prijave in startnina
- Individualne prijave se zbirajo na spletni strani http://www.vzpon-mangart.si. - Skupinske prijave so možne prek elektronskega naslova info@vzpon-mangart.si.
- Predprijave s plačano startnino bodo sprejemali do petka, 12. avgusta 2016. Startnina v predprijavi znaša 18 EUR na tekmovalca.
- Na dan tekmovanja bo možna prijava od 7.30 do 9.30, ob plačilu startnine 25 EUR.
Pestra zasedba
Vzpona se udeležujejo moški in ženske, starostna struktura pa je kljub zahtevnosti vzpona zelo pestra; udeleženci so stari od deset pa do osemdeset let. »Jaz bi rekel, da imamo dve skupini tekmovalcev: tiste, ki tekmujejo na čas, in druge, ki tekmujejo sami s sabo. Za nas so vsi kralji Mangarta,« udeležence ponosno predstavi Jurečič.
Je pa znano, da se na Mangart redno vzpenjajo tudi slavni Slovenci. Redni gost je na primer nekdanji veslač Iztok Čop, ki že vrsto let tudi pomaga pri sami prireditvi. Gostili so tudi puščavskega lisjaka Mirana Stanovnika, nekdanjega smukača Andreja Jermana, iz Avstrije pride Peter Wrolich - Paco, nekdanji profesionalni kolesar, z udeležbo pa je organizatorje razveselil tudi kolesar Primož Roglič, ki je pred tremi leti osvojil prvo mesto absolutno in mu pripada naziv kralj Mangarta.
Kaj pa vreme?
Pravzaprav so organizatorji vajeni že vsega. Prireditev se vedno odvija konec avgusta, ko je vreme že zelo spremenljivo, a organizatorji se ne dajo niti v najhujših razmerah. Pred nekaj leti je bilo tako treba start prestaviti za dobro uro, ker je ponoči na Mangartu zapadlo toliko snega, da je bilo treba najprej plužiti.
»Žal se tudi nezgodam nismo mogli izogniti, a k sreči ni bilo nič hujšega. Bi pa ob tej priložnosti apeliral na udeležence in obiskovalce, naj upoštevajo navodila redarjev in policije, saj bomo le tako prispevali k boljši varnosti,« prijazno poziva Robert Jurečič.
